á1 -- in -ja m (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
od a dalje;
dva a-ja;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á -- kot imenovalni prilastek
prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
♦ glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
á- prvi del zloženk
nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
♦ glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
à2 [à in á] prisl. (ȁ; ȃ)
trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
à3 člen. (ȁ) pog. izraža veliko mero povedanega; ali1,
to: a bo gledal!
a4 člen., pog. uvaja vprašanje; ali1,
kaj4:
a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
a5 vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanjea) nasprotja s prej povedanim; pa2,
toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj;
to so besede, a ne dejanja;
drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel;
postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2:
sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem
ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:
abalienácija -e ž (á) alienacija
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) alienacijski: abalienacijski proces
abbé -ja [abé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀] m (ẹ̑; ə̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
abderít -a m (ȋ)
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
abderítski -a -o (ȋ)
pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
abderítstvo -a s (ȋ) ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
abdikácija -e ž (á)
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
abdikacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
abdómen -mna tudi -a m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomnu // zool. zadek
abdominálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus
abdúkcija -e ž (ú)
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
abecédar1 -ja m (ẹ̑)
1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
abecedár2 -ja m (á)
zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
abecédarček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
abecédarica -e ž (ẹ̑)
ekspr. učenka, ki se uči abecede:
abecédarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
abecédarstvo -a s (ẹ̑)
ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 18302. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane abecédno prisl.:
abecedno urejen seznam
abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi: kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo
abecédnica -e ž (ẹ̑)
zastar. prvo berilo, abecednik:
abecédnik -a m (ẹ̑)
star. učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika
abecédniški -a -o (ẹ̑)
pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
ábelstvo -a s (ā)
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
aberácija -e ž (á)
1. astron. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
aberacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑)
biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotično okolje
àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; biotski in abiotski stres
abisálen -lna -o prid. (ȃ) geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
abituriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
abituriêntka tudi abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturientka gimnazije
abituriêntski tudi abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
ablácija -e ž (á)
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:
ablaktácija -e ž (á)
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:
áblativ -a m (ȃ)
jezikosl. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:
áblativen -vna -o (ȃ)
pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešenàbnormálno prisl.:
otrok ima abnormalno veliko glavo
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
abnórmen -mna -o prid. (ọ̑) 1. abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
abnormitéta -e ž (ẹ̑) abnormalnost: čustvene abnormitete
abnórmnost -i ž (ọ̑) abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
abolícija -e ž (í)
razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ pravn. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
abolicíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
abolicioníst -a m (ȋ)
pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
abolicionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na abolicioniste ali abolicionizem: abolicionistični navdušenci; abolicionistično gibanje
abolicionízem -zma m (ī)
gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
abolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
abonènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2,
naplačnik: biti abonent;
abonenti imajo popust;
sprejemati abonente;
menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B
abonêntka tudi abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska, ki se vnaprej naroči na kaj; naročnica2:
abonentka prestižnih revij
♦ gled. abonentka je podaljšala abonma
abonêntski tudi abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
aboníranec -nca m (ȋ) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2,
naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev // ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano;
abonirati se v gledališču aboníran -a -o:
aboniran je samo v Drami
abonmá -ja m (ȃ)
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
abonmájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert; abonmajska predstava / abonmajski razpis
aborigin tudi aborídžin -a [prva oblika aborígin in aborídžin] m (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: pripadnik aboriginov / avstralski aborigin
aboriginski tudi aborídžinski -a -o [prva oblika aboríginski in aborídžinski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na aborigine: aboriginska kultura, umetnost; aboriginska skupnost; aboriginska plemena
abortírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. imeti abortus; splaviti1:
ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
abortív -a m (ȋ)
med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:
abortíven -vna -o prid. (ȋ) med.
1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
abórtus -a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav1:
imela je že več abortusov;
naredili so ji abortus;
spontan, arteficialni abortus;
indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa// vet. prekinitev brejosti; izvrg, zvrg
ábota -e ž (á) star. nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota;
človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
áboten -tna -o prid. (á) star. nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje ábotno prisl.:
abotno govoriti
ábotnež -a m (á)
star. aboten človek, neumnež:
ábotnica -e ž (á)
star. abotna ženska, neumnica:
ábotnik -a m (á) star.
aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
ábotnost -i ž (á) star. lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
ábraham in Ábraham -a m (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; darilo za abrahama / glasbeni, rokometni abraham / srečati abrahama dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan
ábrahamka -e ž (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki; mladostna abrahamka
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ)
rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
● ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
ábrahamovec -vca m (ȃ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu; srečanje abrahamovcev; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec
ábrahamovka -e ž (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: čeprav je že abrahamovka, naj bi nastopila na olimpijskih igrah; mladostna, živahna abrahamovka
abrakadábra -e ž (ȃ)
nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
abrazíja -e ž (ȋ)
1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
abrazíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument
abrazív -a m (ȋ)
metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
abreviatúra -e ž (ȗ) okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; glasb. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
abrúpten -tna -o prid. (ȗ)
knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
ABS -- in -a [abẹès in abeès -êsa] m (ȅ ȇ) avt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS; štirikolesni pogon z ABS-om; prvi del zloženk: ABS-sistem; ABS-volan; ABS-zavore
abscés -a m (ẹ̑)
med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
abscísa -e ž (ȋ)
geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
abscísen -sna -o (ȋ)
pridevnik od abscisa: abscisna os
absénca -e ž (ẹ̑) izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest
absénčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od absenca:
absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
absentízem -zma m (ī)
izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma
absínt -a m (ȋ)
močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta
absolúcija -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
absolúten -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir;
absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak;
absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar;
absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zrakaabsolútno
prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
// v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
absolutíst -a m (ȋ)
1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:
absolutístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada
absolutizácija -e ž (á)
knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
absolutízem -zma m (ī)
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
absolutizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati;
absolutizirati pogojno znanstveno resnico absolutizíran -a -o:
absolutizirane ideje
absolútnost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
absolutórij -a m (ọ́)
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:
absolútum in absolút -a m (ȗ)
knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
absolvènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
absolvêntka tudi absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki dokonča šolo: absolventka strokovne šole
// ženska, ki je dokončala študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolventka arhitekture
absolvêntski tudi absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od absolvent: absolventski večer
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral // predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred absolvíran -a -o:
absolviran učiteljiščnik
absorbíranje -a s (ȋ)
glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago;
absorbirati pline, svetlobo;
pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo;
mesto je absorbiralo vse priseljence;
absorbirati znanje tujih jezikov;
to delo ga je vsega absorbiralo
absórpcija -e ž (ọ́) fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov;
sposobnost absorpcije;
pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
absorptíven -vna -o prid. (ȋ)
fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
absorptívnost -i ž (ȋ)
sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa
abstinénca -e ž (ẹ̑) odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco;
zakonska abstinenca;
abstinenca od alkoholnih pijač // neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
abstinénčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo
abstinènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor se zdržuje alkoholnih pijač, droge: biti, postati abstinent; popoln, strog abstinent
abstinêntka tudi abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki se zdržuje alkoholnih pijač, droge: stroga abstinentka
abstinêntski tudi abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres; abstinentsko društvo
abstinêntstvo tudi abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄) abstinenca
abstinírati -am tudi abstinírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge; abstinira že devet let; ker je vozil avtomobil, je abstiniral ni pil alkoholnih pijač
abstrahíranje -a s (ȋ)
glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ) ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti;
treba je abstrahirati napake, vplive abstrahíran -a -o:
abstrahiran primer
abstrákcija -e ž (á)
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten: abstrakten pojem;
abstraktna predstava o nečem;
abstraktno mišljenje
♦ jezikosl. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel abstráktno prisl.:
ne zna abstraktno misliti
abstraktíst -a m (ȋ)
pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda // zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
abstraktízem -zma m (ī)
publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje:
abstráktnež -a m (ȃ)
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
abstráktnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ)
knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ jezikosl. abstraktni samostalnik
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ)
knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje
abstrúznost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
absúrden -dna -o prid.(ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.:
absurdno groteskni ton drame
absúrdnost -i ž (ȗ) lastnost, značilnost absurdnega: absurdnost situacije, življenja;
zavedal se je absurdnosti svojega početja // absurd: privesti stvar do absurdnosti
abulíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost:
abundánca -e ž (ȃ) zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
♦ bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
abundánten -tna -o (ȃ)
pridevnik od abundanca: abundantno potenje
abuzíven -vna -o (ȋ)
pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
abúzus -a m (ȗ) knjiž. zloraba: abuzus položaja // čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
a cappella -- [akapéla] v prid. rabi (ẹ̑)
glasb. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: a cappella skladba
accelerando [ačelerándo] prisl. (ȃ) glasb., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče
accidens -a [ákcidens] m (ȃ) akcidenca
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
acetát -a m (ȃ)
kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi
// trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
acetáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno
acetíl -a m (ȋ)
kem. radikal ocetne kisline:
acetilén1 -a m (ẹ̑)
kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom
acetílen2 -lna -o (ȋ)
pridevnik od acetil: acetilna celuloza; acetilna skupina
acetilénka -e ž (ẹ̑)
svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko; bela svetloba acetilenk
acetilénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec; acetilenska svetilka / acetilensko varjenje
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ)
kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam:
acetón -a m (ọ̑)
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
acetónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona
acid -a [êsid-] m (ȇ)
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila; v prid. rabi: acid house; acid jazz; acid rock
acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok
acídnost -i ž (ȋ) kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
♦ agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka
acidofílen -lna -o prid. (ȋ)
bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
♦ kem. ki se obarva s kislimi barvili
acidóza -e ž (ọ̑)
med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í)
ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
a conto in a kónto [akónto] prisl. (ọ̑)
ekon. na račun: plačati a conto
ačìh medm. (ȉ)
posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal
àd prisl. (ȁ)
knjiž. glede na, k: pripombe ad 1; ad čl. 2 zakona
ad acta [adákta] prisl. (ȃ)
pravn. k spisom v arhiv: dati spis ad acta; pren. stvar je ad acta
adagio [adádžo] prisl. (ȃ) glasb., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio adagio -a m
stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
adamít -a m (ȋ)
rel. pripadnik ločine, ki se zavzema za nagoto:
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ)
rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ)
zastar. Adamovo jabolko:
adaptabílen -lna -o prid. (ȋ)
ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ
adaptabílnost -i ž (ȋ)
sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja
adaptácija -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb;
adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
adaptacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo
adápter1 -ja m (ā)
teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: brezžični, električni, stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV območje; adapter za plošče h kameri za zvite filme
adaptêr2 -ja m (ȇ)
kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike
adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali;
stavbo adaptirajo za gostinske namene // prirediti1, predelati: adaptirati scenarij 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje;
adaptirati se na novi delovni sistem adaptíran -a -o:
adaptirani prostori
adekvát -a m (ȃ)
knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz;
truditi se za adekvaten prevod;
dati vsebini adekvatno obliko;
v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.:
adekvatno se izraziti
adekvátnost -i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza;
gre za adekvatnost s predpisom
adenóm -a m (ọ̑)
med. žlezna bula: adenom ščitnice
adépt -a m (ẹ̑) knjiž.
1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
adherénten -tna -o prid. (ẹ̑) med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena
adhezíja -e ž (ȋ)
fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
adhezíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
♦ žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
adhezíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov
adhezívnost -i ž (ȋ)
fiz. sposobnost za adhezijo:
ad hoc [athók tudi athòk] prisl. (ọ̑; ȍ)
knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; v prid. rabi: ad hoc sestanek
adiabáta -e ž (ȃ)
fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema:
adiabáten -tna -o prid. (ȃ) fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistem adiabátno prisl.:
adiabatno izoliran plin
adiabátičen -čna -o prid. (á) fiz. adiabaten
adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
adicíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog.
športni copat: nositi adidaske; obuti ponošene adidaske; trenirka in adidaske
adíjo medm. (ȋ)
izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
ad infinítum prisl. (ȋ)
knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum
adíranje -a s (ȋ)
glagolnik od adirati:
adírati -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila
♦ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin
aditív -a m (ȋ) kem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; dovoljena, priporočena količina aditivov
aditíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje
ádjektiv -a m (ȃ) jezikosl. pridevnik
ádjektiven -vna -o prid. (ȃ) jezikosl. pridevniški: adjektivni atribut
adjektivizácija -e ž (á)
jezikosl. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti:
adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
jezikosl. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti:
adjúnkt -a m (ȗ)
nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt
adjustíranje -a s (ȋ)
glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado adjustíran -a -o:
popolnoma adjustirana pošiljka
adjutánt -a m (ā á)
v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
adjutántski -a -o (ā)
pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
adjutantúra -e ž (ȗ)
v nekaterih državah adjutantski urad:
adjútum -a m (ȗ)
nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
adjuvánten -tna -o prid. (ȃ) med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; adjuvantno zdravljenje
adlátus -a m (ȃ)
nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus; pren. kritik in njegov adlatus
ad líbitum prisl. (ȋ)
knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
♦ glasb. izvajati skladbo ad libitum
adligát -a m (ȃ)
biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat
administrácija -e ž (á) 1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija;
decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica;
sodna, šolska administracija // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji 3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije
administracíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od administracija: administracijsko delo
administratíva -e ž (ȋ) organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
administratívec -vca m (ȋ)
pog. upravni uslužbenec: delavci in administrativci
administratíven -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat;
administrativna razdelitev na občine;
administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje
♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.:
administrativno določene cene
administrátor -ja m (ȃ) 1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja // rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator; administrator foruma
♦ rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
administrátorka -e ž (ȃ)
1. nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke
2. rač. ženska, ki upravlja računalniške strani ali spletni forum: administratorka informacijskega sistema
administrátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na administratorje: administratorski posli / rač. administratorski dostop, račun
administrátorstvo -a s (ȃ) upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel
administratúra -e ž (ȗ)
rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:
administríranje -a s (ȋ)
glagolnik od administrirati: zmanjšati pretirano administriranje; administriranje projekta; stroški nepotrebnega administriranja / davčno administriranje / administriranje strežnika; geslo za administriranje mreže osebnih računalnikov
administrírati -am nedov. (ȋ) upravljati: administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope // rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik
admirál -a m (ȃ)
1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Slovenske vojske
2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta: admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali
admiralitéta -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
admirálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor
♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom
admirálstvo -a s (ȃ) 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
adnéks -a m (ẹ̑)
med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi
adnotácija -e ž (á)
pravn. vpis ali izbris določenih pravnih dejstev v zemljiški knjigi:
ad oculos [adókulos] prisl. (ọ̑)
knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati
adolescénca -e ž (ẹ̑)
ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
adolescénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče
adolescènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov
adónis -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa
adópcija -e ž (ọ́) posvojitev
adoptánt -a m (ā á) kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec
adoptíranec -nca m (ȋ) kdor je posvojen; posvojenec
adoptíranje -a s (ȋ) posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice;
poenostaviti formalnosti pri adoptiranju otrok iz drugih držav
adoptírati -am dov. in nedov. (ȋ) vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati;
pren. domačini priseljencev niso adoptirali adoptíran -a -o:
adoptirana hči
adoptíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče; njegov adoptivni sin
adorácija -e ž (á)
rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
adráš -a m (á) bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika
adréma -e ž (ẹ̑)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi; adrema novinarjev
adrenalín -a m (ȋ)
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
adrenalínec -nca m (ȋ)
kdor se ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: ledeni slapovi vabijo poglede adrenalincev, ki se ukvarjajo s plezanjem; kolesarske steze za družine in adrenalince
adrenalínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adrenalin: adrenalinski šport; adrenalinska disciplina; adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče / adrenalinski park urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti
♦ med. adrenalinske žleze
adrésa -e ž (ẹ̑) star. 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pisna) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:
adresánt -a m (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj
adresár -ja m (á)
seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane
adresát -a m (ȃ)
prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel
adréselj -slja m (ẹ́) nar. dresen1:
adrésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
adresírati -am dov. in nedov. (ȋ) napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo;
pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi
ádrica -e ž (ā) nar. koroško ruta1,
rutica1:
na glavi je imela židano adrico
ádrija -e ž (ā)
tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije
adrijánski -a -o prid. (ȃ) zastar. jadranski: sinje adrijansko morje
adsorbènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje
adsorbíranje -a s (ȋ)
glagolnik od adsorbirati:
adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
adsórpcija -e ž (ọ́)
fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini
adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza
adsorptíven -vna -o prid. (ȋ)
fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi
adsorptívnost -i ž (ȋ)
fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa
adstrát -a m (ȃ)
jezikosl. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
adstríngens -a m (ȋ)
farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin sta adstringensa
adulár -ja m (ȃ)
min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin:
adút -a m (ȗ)
1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut
adútinja -e ž (ȗ)
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: domača adutinja; glavna adutinja; naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu
adútka -e ž (ȗ)
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: reprezentanca ima adutko med mladinkami; prva, velika adutka / njihova glavna adutka za predsednico
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é)
rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑)
nanašajoč se na advent: adventni čas; prva adventna nedelja / adventne pesmi
adventíst -a m (ȋ)
pripadnik adventizma:
adventístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki
adventístka -e ž (ȋ)
pripadnica adventizma:
adventíven -vna -o prid. (ȋ)
bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
adventízem -zma m (ī)
protestantska verska skupnost, zlasti v Severni Ameriki, ki pričakuje bližajoči se drugi prihod Jezusa Kristusa: pripadniki adventizma
advêrb -a m (ȇ) jezikosl. prislov: adverb časa, kraja
adverbiálen -lna -o prid. (ȃ) jezikosl. prisloven: adverbialno določilo
adverzatíven -vna -o prid. (ȋ) nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja
♦ jezikosl. adverzativno priredje protivno priredje
advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu;
posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
advokátinja -e ž (ȃ) odvetnica: kot advokatinja je branila političnega zapornika
advokátka -e ž (ȃ) odvetnica: advokatka na področju človekovih pravic
advokátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli;
advokatska pisarna
advokatúra -e ž (ȗ)
javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo
aero... ali aêro... in áero... prvi del zloženk (ȇ; ȃ)
1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer
2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek
aeróben -bna -o prid. (ọ̑)
biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje
aeróbičen -čna -o prid. (ọ̄)
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja; aerobična vadba, vaja
aeróbika -e ž (ọ̄)
telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike
aerobióza -e ž (ọ̑)
biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika:
aêrodinámičen in áerodinámičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek;
aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike aêrodinámično in áerodinámično prisl.:
aerodinamično oblikovano vozilo
aêrodinámika in áerodinámika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o gibanju plinov in teles v njih:
aerodróm -a m (ọ̑) prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom
aerodrómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana–Brnik
aerofág -a m (ȃ)
med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo:
aerofagíja -e ž (ȋ)
med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak:
aêrofotografíja in áerofotografíja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti
// fotografski posnetek iz zraka:
aêrofotogrametríja in áerofotogrametríja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
aerogén -a -o prid. (ẹ̑) med. ki se širi po zraku: aerogeni prenos okužb;
aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu aerogéno prisl.:
bolezen se širi aerogeno
aêrohidroplán in áerohidroplán -a m (ȇ-ȃ; ȃ-ȃ)
letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi:
aêroklúb in áeroklúb -a m (ȇ-ȗ; ȃ-ȗ)
klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba
aêrolínija in áerolínija -e ž (ȇ-í; ȃ-í)
redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo
aerolít -a m (ȋ)
petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo:
aerologíja -e ž (ȋ)
meteorologija, ki proučuje visoko ozračje:
aerolóški -a -o (ọ̑)
pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja
aêromeháničen in áeromeháničen -čna -o (ȇ-á; ȃ-á)
pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni
aêromehánika in áeromehánika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o silah in gibanju plinov:
aerométer -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov:
aêromíting in áeromíting -a m (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov
aeronávt -a m (ȃ)
kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec:
aeronávtičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija
aeronávtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:
aeroplán -a m (ȃ) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži;
dvomotorni aeroplan;
ropot aeroplana
aeroplánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aeroplan; letalski: aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja
aêroposnétek in áeroposnétek in aêro posnétek in áero posnétek -tka m (ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑)
fotografski posnetek iz zraka:
aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑)
snemanje iz zraka: izvedli so barvno aerosnemanje; pridobivati podatke z aerosnemanjem
aerosól -a m (ọ̑)
1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:
aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
aêrostátičen in áerostátičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti
aêrostátika in áerostátika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
aêrotáksi in áerotáksi -ja m (ȇ-ȃ; ȃ-ȃ)
manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem; športna letala uporabljajo kot aerotaksije; v prid. rabi: podjetje je uvedlo aerotaksi službo
aêroterapíja in áeroterapíja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
med. zdravljenje z zrakom:
aêrotranspórt in áerotranspórt -a m (ȇ-ọ̑; ȃ-ọ̑)
prevoz z letali: razvoj aerotransporta
aêrovlék in áerovlék in aêro vlék in áero vlék -a m (ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑)
aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek
afazíja -e ž (ȋ)
med. izguba sposobnosti govorjenja:
àfebrílen -lna -o prid. (ȁ-ȋ)
med. ki je brez vročine: afebrilni bolnik
afékcija -e ž (ẹ́)
knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦ med. kožna afekcija kožno obolenje
afékt -a m (ẹ̑)
zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov
♦ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
afektácija -e ž (á)
nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti
afektíran -a -o prid.(ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran;
govoriti z afektiranim glasom;
afektirana ženska;
njeno afektirano govorjenje in vedenje afektírano prisl.:
afektirano govoriti
afektíranost -i ž (ȋ) lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost
afektíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
afektívnost -i ž (ȋ)
lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila
afélij -a m (ẹ́)
astron. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje:
afêra -e ž (ȇ)
pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
aferáštvo -a s (ȃ) ekspr.
odkrivanje, povzročanje afer: očitajo jim senzacionalizem, aferaštvo in napihovanje zgodb
aferéza -e ž (ẹ̑)
jezikosl. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi:
aferíst -a m (ȋ)
knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist
afežêjevka -e ž (ȇ)
članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije:
afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: delavec zasluži 40.000 afganijev v desetih urah
aficírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi aficíran -a -o:
aficirano področje
♦ med. aficiran organ
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
afiliácija -e ž (á)
ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke
afiliírati -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodni afiliíran -a -o:
afiliirano podjetje
afín -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki afíno prisl.:
afino povezane tvorbe
afinitéta -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta;
prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb
afinitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila
afínost -i ž (ȋ)
geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb
afirmácija -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija;
na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo;
vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma;
kulturna, politična, umetniška afirmacija;
družabna, mednarodna afirmacija;
afirmacija na mednarodnem torišču;
prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev
afirmatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen
♦ filoz. afirmativna sodba; jezikosl. afirmativni stavki trdilni stavki
afirmíranje -a s (ȋ)
glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ) uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime;
s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje
afišírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zastar. pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah
áfna -e ž (á) 1. pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna 2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova;
afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
afnáti se -ám se nedov. (á ȃ)
pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti: očital ji je, da se afna
afoníja -e ž (ȋ)
med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija
aforíst -a m (ȋ)
kdor piše, uporablja aforizme: bil je lirik, esejist in aforist
aforístičen -čna -o prid.(í) nanašajoč se na aforizme: aforistični stil;
aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščina aforístično prisl.:
aforistično zasnovani dialogi
aforístičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost aforističnega: aforističnost sloga
aforízem -zma m (ī)
zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme; splošno znani aforizmi; aforizmi o prijateljstvu; aforizmi v verzih
afrík -a m (ȋ)
obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom
afrikanístika -e ž (í)
veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov:
afrikanizácija -e ž (á)
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija
afrikánski -a -o prid. (ȃ) star. afriški: afrikanska puščava
afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; v šolah poučujejo v afrikanščini
afrikáta -e ž (ȃ)
jezikosl. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas:
áfriški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav
♦ zool. afriški slon
áfro... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop in afro pop, afroritmi in afro ritmi, afropričeska in afro pričeska
áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
nanašajoč se na Američane afriškega rodu: pripadniki afroameriške skupnosti / afroameriška glasba, kultura
afrodíziak tudi afrodizíak -a m (ȋ; ȋ)
med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak
afrónt -a m (ọ̑) oster nastop proti komu; napad, nasprotovanje: polemičen afront;
afront proti predstojnikom / prenesti afront
áfropòp -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
afriška pop glasba: rad posluša afropop; v prid. rabi: afropop stil
áfta -e ž (ȃ)
nav. mn. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici: zdravljenje aft
ága -e tudi -a m (ȃ)
v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga
àgalakcíja in àgalaktíja -e ž (ȁ-ȋ)
med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost:
agapánt -a m (ā)
vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus:
agápe in agápa -e ž (ȃ) rel.
1. brezpogojna, nesebična, razdajajoča se ljubezen: krščanska agape / božja agape
2. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih:
ágar -ja m (ȃ)
biol., kem. želatina iz morskih alg: izdelovati agar
♦ biol. gojišče za mikrobe
ágarágar -ja m (ȃ-ȃ) biol., kem. želatina iz morskih alg; agar
agáva -e ž (ȃ)
tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi: ob cesti so rasle palme in agave
agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ)
1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Reuters, Tanjug
agencíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na agencijo: agencijski posli / agencijske vesti in intervjuji
agénda -e ž (ẹ̑) 1. seznam opravil kake dejavnosti: agenda zmanjševanja jedrske oborožitve / na agendi srečanja bo tudi politična reforma 2. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami;
agende oblasti 3. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda
♦ rel. protestantski cerkveni obrednik
ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor1, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
agènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. zastopnik podjetja pri sklepanju poslov, posrednik: zavarovalniški ali zavarovalni agent; modni, turistični, športni agent / prodajni agent kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// tak zastopnik, ki obiskuje stranke na domu: izkušen agent za šivalne stroje
// samostojni posredovalec poslov: borzni agent; nepremičninski agent / trgovski agent
2. zaupni sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu; sodelovanje, stik z vladnimi agenti / dvojni agent; agent provokator
agêntinja tudi agéntinja -e ž (é; ẹ̄) agentka
agêntka tudi agéntka -e ž (ē; ẹ̄)
1. zastopnica podjetja pri sklepanju poslov, posrednica: zavarovalniška ali zavarovalna agentka; literarna, modna, turistična agentka / prodajna agentka ženska, ki ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// samostojna posredovalka poslov: nepremičninska agentka
2. zaupna sodelavka državne obveščevalne službe: tajna agentka; posebna agentka / dvojna agentka
agêntovski tudi agéntovski -a -o prid. (é; ẹ́) agentski
agêntski tudi agéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na agente: agentski zaslužek / agentsko delovanje
agentúra -e ž (ȗ) 1. star. podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo;
ladijska agentura // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura 2. obveščevalni, poročevalski urad: časopisna, medijska agentura;
politična agentura 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
agílen -lna -o prid., agílnejši (ȋ) delaven, prizadeven: agilen član društva;
bili smo premalo agilni
agíliti in agility -ja [agíliti] m (ȋ)
šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: tekmovanje psov v agilitiju; strokovna komisija za agiliti
agílnost -i ž (ȋ)
lastnost agilnega človeka: izredna agilnost vseh članov društva
agírati -am nedov. (ȋ) knjiž. 1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu 2. igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba // mahati, gestikulirati: agirati z rokami
agitácija -e ž (á)
pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija; razvili so močno agitacijo; politična, volilna agitacija; agitacija za delovne brigade; agitacija med delavci
agitacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od agitacija: agitacijski govor; agitacijska kampanja; agitacijsko delo, sredstvo
agitátor -ja m (ȃ)
kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; politični, volilni agitator; biti agitator za novo zakonodajo
♦ teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi
agitatóričen -čna -o prid. (ọ́) star. agitatorski: agitatorična dejavnost
agitátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki agitira: bila je zavzeta politična agitatorka
agitátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop; agitatorske tendence
♦ teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo
agitátorstvo -a s (ȃ)
dejavnost agitatorjev: vpliv agitatorstva
agitíranje -a s (ȋ)
glagolnik od agitirati: agitiranje za kandidata
agitírati -am nedov. (ȋ)
pridobivati koga za kaj: agitirati za stranko / agitirati za kandidata; agitirati pri volitvah; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu
agítka -e ž (ȋ)
pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka; igrali so sovjetske agitke; igra se ob koncu sprevrže v agitko; politična agitka
// zastar. priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke
agítpróp -a m (ȋ-ọ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop; član agitpropa
agítprópovec -vca m (ȋ-ọ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci
agítprópovski -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop: agitpropovska igralska skupina; agitpropovski značaj njegovega delovanja
aglomerácija -e ž (á) 1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija;
aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju;
aglomeracija prebivalstva 2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov;
vas ni več homogena socialna aglomeracija;
prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
♦ metal. obrat za pripravljanje rude
aglomerát -a m (ȃ)
petr. kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin: aglomerat in konglomerat; pren. aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti; aglomerat narodnosti
aglomerírati -am dov. in nedov. (ȋ) nakopičiti, strniti: aglomerirati prebivalstvo
aglutinácija -e ž (á) 1. med. sprijemanje, zlepljanje: krvna aglutinacija;
aglutinacija celic 2. jezikosl. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon:
aglutinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aglutinacijo: aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki
aglutinát -a m (ȃ) med. sprimek, zlepek: aglutinat celic
aglutinatíven -vna -o prid. (ȋ)
med. sposoben aglutinirati:
aglutinín -a m (ȋ)
med. snov, ki povzroča zlepljanje: aglutinini zlepljajo celice
aglutinírati -am dov. in nedov. (ȋ) med. sprijeti, zlepiti: serum aglutinira eritrocite / celice aglutinirajo se sprimejo, zlepijo
agnát -a m (ȃ)
pravn. krvni sorodnik po očetovi strani:
agnátski -a -o (ȃ)
pridevnik od agnat: agnatske pravice; agnatsko sorodstvo
agnoscírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo
agnosticízem -zma m (ī)
filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju: izpovedovati agnosticizem; filozofski agnosticizem
agnóstičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk; njegovo agnostično stališče
♦ med. agnostična motnja agnozija
agnóstik -a m (ọ́)
pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik
agnozíja -e ž (ȋ)
psiht. nesposobnost za spoznavanje zaznav: optična agnozija
agógičen -čna -o (ọ́)
pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov
agógika -e ž (ọ́)
glasb. spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju: smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje
agón -a m (ọ̑)
pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči
agonálen1 -lna -o (ȃ)
pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni
agonálen2 -lna -o (ȃ)
pridevnik od agon: agonalne prireditve
agoníja -e ž (ȋ)
smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija; agonija traja že več ur; bolnik je v agoniji; pren. stari svet je bil v agoniji; družbena agonija
agoníst -a m (ȋ) farm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: metadon je agonist heroina; beta agonist; dolgo delujoči agonist
agóra -e tudi agorá -- ž (ọ̑; ȃ)
pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori
agorafobíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezenski strah pred odprtim prostorom:
ágov -a -o (ȃ)
svojilni pridevnik od aga:
agráfa -e ž (ȃ)
knjiž. sponka, ki se uporablja za spenjanje in okras: speti obleko z agrafo; nosil je pernat klobuk z agrafo iz biserov
agrárec -rca m (ȃ) knjiž.
1. lastnik (velike) zemljiške posesti: bogati agrarci / nomadi so se spremenili v agrarce poljedelce
2. v nekaterih državah član agrarne stranke:
agráren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi;
agrarna dežela, družba;
agrarno-industrijske države;
agrarna ekonomika, politika;
agrarne panoge / agrarna stranka 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: agrarna kriza;
agrarna skupnost;
rešitev agrarnega vprašanja / agrarni interesent v socializmu interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo
agrarizácija -e ž (á)
večanje vloge kmetijstva:
agrarízem -zma m (ī)
ekon. kmetijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem
agrárnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na agrarno politiko: agrarnopolitični program, ukrep
ágras -a m (á) bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja: na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez
agregácija -e ž (á) knjiž. združitev, spojitev, kopičenje: gibanje za politično agregacijo / mesta so agregacije prebivalstva
agregát -a m (ȃ)
1. teh. več strojev skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: montirati agregat; električni, turbinski, varilni agregat; agregat za relejno postajo; obratovanje agregatov hidrocentrale
2. petr. skupek približno enako velikih zrn: gručav agregat; kristalni agregat; pren. družbeni agregat; država ni samo agregat več pokrajin
agregáten -tna -o prid. (ȃ)
1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje
2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji
agregírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. združiti, spojiti, nakopičiti
agremá -ja in agrement -a [agremá -ja] m (ȃ)
privolitev vlade, da se kdo pri njej imenuje za diplomatskega zastopnika: vlada je dala agrema za novega poslanika
agresíja -e ž (ȋ) 1. vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvesti, izvršiti agresijo;
obsoditi fašistično agresijo;
narod se je uprl agresiji na Slovenijo;
malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije;
odgovoriti na agresijo proti suvereni državi;
biti žrtev agresije / oborožena, vojaška agresija / gospodarska agresija 2. nasilje: potlačena, prikrita agresija;
verbalna agresija med mladimi, učenci;
agresija nad ženskami in otroki;
dramatični, impulzivni izbruhi agresije;
pomirjanje agresije
agresívec -vca m (ȋ) pog. napadalen, nasilen človek; agresivnež: v prometu je vse več agresivcev
agresíven -vna -o prid., agresívnejši (ȋ) napadalen, nasilen: imeti agresivne namene;
agresivna politika, igra;
agresivno dejanje, vedenje;
samci v času parjenja postanejo agresivni / v življenju je bil premalo agresiven
♦ kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo
agresívnež -a m (ȋ)
napadalen, nasilen človek: agresivneža so poslali k sodniku za prekrške
agresívnost -i ž (ȋ) napadalnost, nasilnost: podžigati agresivnost;
reagirati na agresivnost;
politična agresivnost
agrésor -ja m (ẹ̑)
kdor naredi agresijo, napadalec: agresor napada s kopnega; fašistični agresor; boj proti agresorjem
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ) geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog1:
posnetki agriglifov;
proučevalci agriglifov / agriglifi na žitnem polju
agrikultúra -e ž (ȗ) kmetijstvo, poljedelstvo: moderna, visoko razvita agrikultura
agrikultúren -rna -o (ȗ) pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja
ágrobiologíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: razvoj sodobne agrobiologije
ágrokemíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije
ágrokombinát -a m (ȃ-ȃ)
gospodarska enota kmetijskih in industrijskih obratov: agrokombinati uvajajo moderno tehnologijo
ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑)
vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: pokriti solato z agrokopreno; zaščititi zelišča pred mrazom z zimsko agrokopreno
ágromeliorácija -e ž (ȃ-á)
tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč: zagotoviti sredstva za agromelioracijo
ágromelioracíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na agromelioracijo: agromelioracijski ukrepi
ágrometeorologíja -e ž (ȃ-ȋ)
meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo:
ágromínimum -a tudi -nima m (ȃ-ȋ)
najmanjša uporaba proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum; odlok, zakon o agrominimumu
agronóm -a m (ọ̑)
strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu
agronomíja -e ž (ȋ)
veda o kmetijstvu in poljedelstvu: inženir agronomije
agronómka -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za agronomijo:
agronómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na agronome ali agronomijo: agronomski študij; agronomska fakulteta; agronomsko delo
ágrotéhničen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi; agrotehnična metoda; moderna agrotehnična sredstva
ágrotéhnika -e ž (ȃ-ẹ́)
tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko
ágroživílec -lca m (ȃ-ȋ)
kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora: združenje agroživilcev; govedorejci in agroživilci
ágroživílstvo -a s (ȃ-ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva
agrúmi -ov m mn. (ȗ)
južno sadje kiselkastega okusa: uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone
àh medm. (ȁ)
1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec)
2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi
ahà tudi ahá medm. (ȁ; ȃ)
izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo
áhasver -a tudi -ja m (ȃ)
knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik:
áhasverski -a -o (ȃ)
pridevnik od ahasver: njena ahasverska narava ji ne da miru
áhasverstvo -a s (ȃ)
knjiž. ahasversko življenje: samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi
ahát -a m (ȃ)
poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat; prstan z belim ahatom
♦ min. kalcedon s kremenom
aháten -tna -o prid. (ȃ)
ki je iz ahatov, z ahati: ahatna broška; ahatni prstani / ahatno steklo
áhati -am nedov. (ā ȃ)
ekspr. z ah izražati čustvo: namesto, da ahamo in ohamo, če otrok zboli, pokličimo zdravnika
ahčì medm. (ȉ)
posnema glas pri kihanju: poduha in – ahči! kihne z vso silo
Ahílov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit
● to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu
♦ anat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico
àhistóričen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
ki ni historičen, nezgodovinski: ahistorični principi; ahistorično razlaganje Balzacovega dela
àhistorízem -zma m (ȁ-ī)
knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino:
áhle áhel ž mn. (ȃ) nar. priprava za česanje volne; gradaše
áhniti -em dov. (á ȃ)
ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja
ahój medm. (ọ̑)
pri klicanju (na daljavo) izraža opozorilo: ahoj, kje ste?
ahromat ipd. gl. akromat ipd.
àhumán -a -o prid. (ȁ-ȃ)
ki ni človeški ali človekoljuben: odbijal ga je ahumani svet; ahumane metode
aids -a [ájc] m (ȃ)
nalezljiva virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem organizma: umreti za aidsom; širjenje aidsa
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 97669 zadetkov.