STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem.ābēcēdē, star.nem.Abecede in poznolat.abecedārium‛abeceda’ - več ...
3. ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivnoabrahamovec
FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
3. kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža
3.1.kot samostalnik, ekspresivno pisanje, ki mu govorec ne pripisuje zadostne prepričljivosti, (strokovne) relevantnosti, utemeljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Abrakadabra iz lat.abracadabra neznanega izvora - več ...
absínt absíntasamostalnik moškega spola[apsínt]
žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Absinth) iz frc.absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat.absinthium iz gr.apsínthion
àcíkličen àcíklična àcíkličnopridevnik[àcíkličən]
1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
3.1.v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.azyklisch, frc.acyclique, angl.acyclic, iz gr.a..‛ne..’ + ↑cikličen
adagioprislov[adádžo]
1. iz glasbene umetnosti, označba za hitrost izvajanja počasi, navadno v tempu s 60 do 70 dobami na minuto
2. kot samostalnik, iz glasbene umetnosti stavek ali skladba v počasnem tempu, navadno s 60 do 70 dobami na minuto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.adagio, prvotneje ‛počasi, polagoma’, iz lat.ad‛pri, k’ + agio‛udobnost, zložnost’
ADHD ADHDin ADHD-jasamostalnik moškega spola[adẹhadé]
1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
1. vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
ádidaska ádidaskesamostalnik ženskega spola[ádidaska]
navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalnosuperga, športni copat,manj formalnoteniska
ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
adíjomedmet[adíjo]
1. manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
1.1.ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da se čemu odpoveduje, navadno začasno
2. ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben
3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več
4. kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca
4.1.kot samostalnik, ekspresivno prenehanje kake dejavnosti, odpoved čemu
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik
2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
3. čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo
STALNE ZVEZE: patološki afekt ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Affekt iz lat.affectus‛čustvo, volja, strast’, iz afficere‛prizadeti’ iz facere‛delati’ - več ...
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem.Affe; v prvem pomenu po zgledu nem.Klammeraffe‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe‛opica’ - več ...
afnáti se afnám senedovršni glagol[afnáti se]
1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat.Citrus; SINONIMI: citrus
1.1.navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus
5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.ȁh, rus.áh, češ.ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem.ach, amer. angl.uh, lat.āh, ↑a - več ...
ahá1inahàčlenek
1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša
2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
2.1.drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus.agá, polj.aha, češ.ahà, verjetno iz *a + *ha
ahá2inahàmedmet
1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde
1.1.izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen
STALNE ZVEZE: aha efekt ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem.aha, angl.aha - več ...
áháháinàhàhàmedmet
tudi z večkrat ponovljenim zlogom ha izraža, da se govorec posmehuje
1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl.aikido iz jap.aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai‛harmonija’ + ki‛duh, življenjska energija’ + dō‛pot, način’
1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
airedalski airedalska airedalskopridevnik[êrdelski]in[erdélski] STALNE ZVEZE: airedalski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
5. ponovljeno, zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu
5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb.ȃj, rus.áj, češ., stčeš.aj, litov.aĩ, nem.ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it.àhi, frc.aie, špan.ay
ája1členek
izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
1.1.neformalno uporablja se, ko govorec želi komu pokazati, da njegovega vedenja ne odobrava, in ga pozvati, naj se odstrani, umakne ali svoje vedenje popravi
2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
3. neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca
4. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
4.1.kot členek, neformalno izraža, da je izjava okvirna, približna
1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat.Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanikenavadna ajda
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star.nem.Heiden k nem.Heide‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni
1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov
1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni
1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov
1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti
1.1. uporablja se, ko govorec opozori na kaj nevarnega, zlasti vročega, bodečega, ostrega
ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem.heiß‛vroč’ - več ...
ájurvéda ájurvédesamostalnik ženskega spola[ájurvéda]
1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo
1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind.āyurveda- iz ā́yu‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo
1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo
1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
akceptírati akceptíramdovršni in nedovršni glagol[akceptírati]
sprejeti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.akzeptieren in frc.accepter iz lat.acceptāre iz accipere‛sprejeti’ iz capere‛ujeti, vzeti’
akcéptni akcéptna akcéptnopridevnik[akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Akzept(auftrag)‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat.acceptum iz accipere‛prejeti’ iz capere‛ujeti, vzeti’
áki ákijasamostalnik moškega spola[áki]
čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem.Akia in šved.Ackja iz samijskih jezikov
akorávnoveznik[akoráu̯no]
1. starinsko izraža, da dejanje v glavnem stavku obstaja, poteka ali se zgodi kljub vsebini odvisnega stavka
2. starinsko izraža, poudarja smiselnost besede, na katero se nanaša odvisni stavek, kljub njeni omejenosti
ETIMOLOGIJA: ↑ako + ↑ravno
akrilamíd akrilamídasamostalnik moškega spola[akrilamít akrilamída]
iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl.acrylamide, nem.Acrylamid iz nlat.acryl..‛ostrega vonja’, iz lat.acer‛oster’ + oleo‛imeti vonj’ + ↑amid
akróstih akróstihainakrostíh akrostíhasamostalnik moškega spola[akróstih]in[akrostíh]
iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Akrostichon, frc.acrostiche in srlat.acrostichis) iz gr.akrostikhís, iz ákros‛vrh, konica’ + ↑stih
aktinídija aktinídijesamostalnik ženskega spola[aktinídija]
iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat.Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.actinidia, iz gr.aktī́s‛žarek’
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.Al, simbola za element ↑aluminij
álbatros álbatrosasamostalnik moškega spola[álbatros]
zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat.Diomedeidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Albatros, angl.albatross, starejše algatross, iz špan., port.alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab.al g̣aṭṭās‛neka vodna ptica’ - več ...
albumín albumínasamostalnik moškega spola[albumín]
iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Albumin, angl.albumin, frc.albumine, iz lat.albumen‛beljak’, iz albus‛bel’
alergíja alergíjesamostalnik ženskega spola[alergíja]
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Allergie, frc.allergie, angl.allergy, it.allergia iz nlat.allergia, kar je zloženo iz gr.állos‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
1. kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih
1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
1.1. več dlak, dlake
. magnetna kovina srebrno bele barve, kemijski element
. kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj
alfabét alfabétasamostalnik moškega spola[alfabét]
nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Alphabet in lat.alphabētum iz gr.alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...
aligátor aligátorjasamostalnik moškega spola[aligátor]
krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat.Alligator
STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Alligator, frc., angl.alligator iz špan.el lagarto (de Indias)‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat.lacerta - več ...
aliterácija aliterácijesamostalnik ženskega spola[aliterácija]
iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Alliteration, frc.allittération) iz srlat.allitteratio, iz lat.ad‛pri, k’ + littera‛črka’
álma máter álme mátertudi álma mátersamostalnik ženskega spola[álma máter]
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element
álufólija álufólijesamostalnik ženskega spola[álufólija]
aluminijasta folija, zlasti za zavijanje živil
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem.Alufolie iz ↑alu + ↑folija
alumínij alumínijasamostalnik moškega spola[alumíni]
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol:Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Aluminium, frc.aluminium iz nlat.aluminium, iz lat.alūmen‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
1. kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element
. mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element
amaránt amarántasamostalnik moškega spola[amaránt]
1. kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat.Amaranthus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Amarant iz lat.amarantus‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr.amárantos‛večen, trajen, nevenljiv’
amarílis amarílisasamostalnik moškega spola[amarílis]
iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat.Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.amaryllis, po imenu pastirice gr.Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
amazónka amazónkesamostalnik ženskega spola[amazónka]
1. ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna
2. papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat.Amazona
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Amazone in lat.Amāzon iz gr.Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...
ámenmedmet[ámen]
1. v krščanskih besedilih uporablja se na koncu molitve, pridige ali kot odgovor na del obrednega besedila
1.1. uporablja se, ko duhovnik odzdravi komu, ki pozdravi s krščanskim pozdravom
2. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec poudarja predhodno izjavo in ne dopušča ugovora nanjo
2.1.kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec poudarja dokončnost vsebine predhodne izjave
2.2.kot členek, ponovljeno, ekspresivno uporablja se, ko govorec s kom soglaša, kaj odobrava
3. kot samostalnik zadnja beseda v krščanski molitvi, krščanskem obredu
Amêrika Amêrikesamostalnik ženskega spola[amêrika] FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem.Amerika, frc.Amerique, angl., it.America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1512)
1. tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru
2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl.um
amóniak amóniaka; inamónijaksamostalnik moškega spola[amónijak]
brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Ammoniak, frc.ammoniac iz lat.(sāl) ammōniacum‛amonijeva sol’, to pa iz gr.ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
amónijak amónijaka; inamóniaksamostalnik moškega spola[amónijak]
brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Ammoniak, frc.ammoniac iz lat.(sāl) ammōniacum‛amonijeva sol’, to pa iz gr.ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
amortizácija amortizácijesamostalnik ženskega spola[amortizácija]
1. blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje
2. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstvaamortiziranje
2.1.iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstvaamortiziranje
3. iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstvaamortizacija
3.1.iz financ in računovodstva postopno odpisovanje vrednosti osnovnih sredstev; SINONIMI: iz financ in računovodstvaamortizacija
anátema anátemetudianatéma anatémesamostalnik ženskega spola[anátema]tudi[anatéma]
1. izključitev iz rimskokatoliške ali pravoslavne verske skupnosti in prepoved verskega delovanja
2. privzdignjeno prepoved javnega pojavljanja, delovanja zlasti iz političnih razlogov
3. privzdignjeno kar je v družbi nesprejemljivo, prepovedano
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srlat.anathema‛izobčenje iz Cerkve’ iz gr.anáthēma, prvotneje ‛daritev, ki jo bogovi zavrnejo’ < ‛daritev bogovom’, prvotno ‛kar je postavljeno’ iz títhēmi‛postavim’
androgén androgénasamostalnik moškega spola[androgén]
áneks áneksatudianéks anéksasamostalnik moškega spola[áneks]tudi[anéks]
dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Annex, frc.annexe, glej ↑anektirati
1. kar kdo izrazi z namenom, da se to sprejme, upošteva, se za to odloči
aneksíja aneksíjesamostalnik ženskega spola[aneksíja]
enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Annexion iz frc.annexion‛priključitev’, glej ↑anektirati
anektírati anektíramdovršni in nedovršni glagol[anektírati]
enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.annektieren iz lat.annectere‛pripeti, privezati’, iz ad‛pri’ + nectere‛vezati, plesti’ - več ...
angélika angélikesamostalnik ženskega spola[angélika]
1. zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat.Angelica archangelica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Angora(wolle)‛angora (volna)’, frc.angora iz star.tur. krajevnega imena Angora, danes Ankara, ker so v okolici Ankare včasih gojili kunce in koze za pridobivanje angora volne - več ...
1. pasma kuncev, mačk, koz z dolgo mehko dlako
1. pasma kuncev, mačk, koz z dolgo mehko dlako
1.1. volna, ki se pridobiva iz dlake take pasme, zlasti kuncev
anonímen anonímna anonímnopridevnik[anonímən]
1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.1.v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
1.2.v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
1.3.v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.anonym, frc.anonyme, in lat.anōnymus iz gr.anṓnymos‛brez imena’, iz gr.a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma‛ime’ - več ...
anonimizácija anonimizácijesamostalnik ženskega spola[anonimizácija]
postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimiziranje
postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija
anonimizírati anonimizíramdovršni in nedovršni glagol[anonimizírati]
odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.anonymisieren iz ↑anonimen
anonímka anonímkesamostalnik ženskega spola[anonȋmka]
manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb.anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka‛anonimno sporočilo’
anonímnež anonímnežasamostalnik moškega spola[anonímneš anonímneža]
1. manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
2. manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna
1. območje nizkega zračnega tlaka in vrtinčenja zraka
antimón antimónasamostalnik moškega spola[antimón]
krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol:Sb
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Antimon iz srlat.antimonium, nejasnega izvora
. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, kemijski element
ántiperspiránt ántiperspirántasamostalnik moškega spola[ántiperspiránt]
sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.antiperspirant, iz gr.antí‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire‛potiti se’, prevzeto iz lat.perspīrāre‛dihati, pihati’
ántitalènt ántitalêntasamostalnik moškega spola[ántitalènt]
1. ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen
1.1.ekspresivno nesposobnost delati kaj zadovoljivo, dobro
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.Ar, simbola za element ↑argon
ára1 áresamostalnik ženskega spola[ára]
velika pisana papiga z dolgim repom, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike; primerjaj lat.Ara
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Ara, frc.ara iz tup.ara; izvorno onomatopeja, ki posnema oglašanje te ptice - več ...
ára2 áresamostalnik ženskega spola[ára]
denarni znesek, ki se plača vnaprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, in kot varščina, ki jo stranka izgubi ob neupravičenem odstopu od pogodbe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.arra, iz lat.arrabō, to prevzeto prek gr.ar(r)abṓn iz hebr.cērābōn - več ...
arábec arábcasamostalnik moškega spola[arábəc]
manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SINONIMI: arabski konj
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme
árak árakasamostalnik moškega spola[árak]
1. žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda
2. žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Arrak in frc.arac(k) iz arab.carraḳ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...
arašíd arašídasamostalnik moškega spola[arašít arašída]
1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat.Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki
1.1.navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc.arachide in nlat.arachidna iz gr.arákhidna‛lečasti grahor’ - več ...
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
1. kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih
1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
1. kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih
1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
argón argónainárgon árgonasamostalnik moškega spola[argón]in[árgon]
najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol:Ar
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Argon, angl.argon, frc.argon iz nlat.argon, iz gr.argós‛nedejaven, lenoben’
arháičen arháična arháičnopridevnik[arháičən]
1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti
1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.archaisch, angl.archaic, frc.archaïque in poznolat.archaicus iz gr.arkhaïkós‛staromoden’, iz arkhaĩos‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ‛izvor’ - več ...
arháičnoprislov[arháično]
1. takó, da spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti
2. takó, da ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
beton, ki ima strukturo ojačano z jeklenimi palicami ali mrežami
1. ki je narejen iz betona, utrjen z betonom
árnika árnikesamostalnik ženskega spola[árnika]
1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat.Arnica montana; SINONIMI: iz botanikenavadna arnika
STALNE ZVEZE: navadna arnika ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Arnika, it.arnica) iz lat.arnica, nejasnega izvora, morda h gr.*ptarmikḗ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós‛kihanje’ - več ...
arónija arónijesamostalnik ženskega spola[arónija]
1. grm z zaobljenimi listi in borovnicam podobnimi temno modrimi plodovi trpkega okusa; primerjaj lat.Aronia melanocarpa; SINONIMI: iz botanikečrnoplodna aronija
askorbínski askorbínska askorbínskopridevnik[askorbínski] STALNE ZVEZE: askorbinska kislina ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Ascorbin(säure)‛askorbinska (kislina)’ iz gr.a..‛ne..’ + ↑skorbut
asparagín asparagínasamostalnik moškega spola[asparagín]
iz biologije, iz kemije aminokislina, ki se pojavlja zlasti v špargljih, oreških, mesu, mleku in pozitivno vpliva na razvoj in delovanje živčnega tkiva
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.asparagine, nem.Asparagin, iz ↑asparagus
aspékt aspéktasamostalnik moškega spola[aspékt]
1. kar določa, opredeljuje merila za presojanje; SINONIMI: vidik
1.1. videz, podoba, v kakršni se kaže kak pojav, kaka stvar; SINONIMI: vidik
2. medsebojna kotna lega planetov, nebesnih teles, ki naj bi po astrologiji vplivala na dogodke in osebne lastnosti
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem.Aspekt in frc.aspect prevzeto iz lat.aspectus‛pogled, izgled, prikaz, videz’, iz āspicere‛gledati, videti, opaziti’, iz lat.ad‛pri’ + specere‛gledati’ - več ...
àstigmatízem àstigmatízmasamostalnik moškega spola[àstigmatízəm]
1. iz medicine očesna napaka, pri kateri se zaradi neenakomerne upognjenosti roženice pojavi neoster, nejasen vid
2. iz fizike napaka leče, pri kateri imajo žarki, ki se širijo v dveh pravokotnih ravninah, različna gorišča
ETIMOLOGIJA: prevzeto nem.Astigmatismus iz gr.a..‛ne..’ + tvorjenka iz gr.stígma‛točka, madež’
ástma ástmesamostalnik ženskega spola[ástma]
kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat.asthma iz gr.ãsthma, nejasnega izvora - več ...
1. ki je v zvezi z alergijo
astmátičarka astmátičarkesamostalnik ženskega spola[astmátičarka]
Á-vitamín Á-vitamínasamostalnik moškega spola[ávitamín]
iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v korenju, rumenjaku, maslu in pozitivno vpliva na očesno mrežnico, telesne sluznice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacijeA vitamin, iz biologije, iz farmacijevitamin A
ljubkovalno mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, neformalno, koroškobica, neformalno, primorskonona, neformalno, štajerskooma
1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalnobabi, neformalno, koroškobica, neformalno, primorskonona, neformalno, štajerskooma
1.3.ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4.navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivnonona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat.Blennioidei
3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat.Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologijesrebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus.bábuška, v tretjem iz hrv., srb.bàbuška, glej ↑baba
bádelj bádljasamostalnik moškega spola[bádəl]
1. trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat.Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj
FRAZEOLOGIJA: stara bajta ETIMOLOGIJA: kot nar.hrv.bȃjta‛slaba hiša, koliba, bajta’ prevzeto iz severnoit.baita, furl.bàite‛koča, bajta’, nejasnega izvora - več ...
bájtar bájtarjasamostalnik moškega spola[bájtar]
1. nekdaj pripadnik kmečkega stanu, ki ima v lasti hišo, navadno brez zemlje
2. začasni, sezonski prebivalec, oskrbnik v pastirski koči
2. manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku
STALNE ZVEZE: tolčeni baker ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb.bàkar iz tur.bakır - več ...
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Baldrian iz srlat.valeriana‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat.Valeria‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre‛biti zdrav’ - več ...
balerína balerínesamostalnik ženskega spola[balerína]
1. plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: baletka
1.1. kdor balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo
1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo
1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo
1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo
1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo
1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo
1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo
1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo
1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
. skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih najboljše ekipe, posamezniki, ekipe s skupnimi interesi, ali tekmovanje v okviru take skupine
1. športnik, ki se ukvarja z balinanjem
1. športnik, ki se ukvarja z balinanjem
1.1. kdor balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
balínati balínamnedovršni glagol[balínati]
1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
2. manj formalno lažji prehodni plašč s pasom, ovratnikom, gumbi za zapenjanje, navadno iz vodoodpornega blaga; SINONIMI: balonski plašč, manj formalnotrenč, manj formalnotrenčkot
ETIMOLOGIJA: v 1. pomenu domača imitativna beseda, ki posnema zvok srednje velikega zvona, v drugem prevzeto iz angl. imitativne besede bam
banálen banálna banálnopridevnik[banálən]
1. ki se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomemben, nevreden pozornosti
1.1. ki se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvaliteten, nezadosten, neutemeljen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.banal) iz frc.banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban‛sodno okrožje’ - več ...
5. poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku
banalizácija banalizácijesamostalnik ženskega spola[banalizácija]
delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl.banalisation iz frc.banalisation, glej ↑banalen
delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banalizacija
baobáb baobábasamostalnik moškega spola[baobáp baobába]
tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat.Adansonia; SINONIMI: kruhovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Baobab, angl., frc.baobab iz srlat.bahobab, to pa iz arab.bū ḥibāb‛sadež (mnogih) semen’ iz bū‛sadež’ in ḥabb‛seme’
1. tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije
barakúda barakúdesamostalnik ženskega spola[barakúda]
1. večja plenilska morska riba z dolgim trupom srebrnkaste barve in podolgovatim gobcem; primerjaj lat.Sphyraena
2. navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalnopiranha, navadno slabšalnopiranja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Barrakuda ali angl.barracuda (in špan.barracuda) iz neznanega jezika, morda taino
barétka barétkesamostalnik ženskega spola[barétka]
čepica z mehkim okroglim ploščatim oglavjem, ki se navadno povezne na eno stran
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Barett ali it.berretta iz srlat.bereta, birretum‛vrsta ploščate čepice’, iz lat.birrus‛kratek plašč s kapuco’ - več ...
bárij bárijasamostalnik moškega spola[bári]
mehka, na zraku neobstojna kovina, kemijski element; simbol:Ba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Barium, angl.barium, frc.baryum iz nlat.barium, iz gr.barýs‛težek’ - več ...
barík baríka; tudibarriquesamostalnik moškega spola[barík]
1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek špan.batata iz arav. jezika taino batata
bazilísk bazilískasamostalnik moškega spola[bazilísk]
1. mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom
2. iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat.Basiliscus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Basilisk in) lat.basiliscus iz gr.basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.Be, simbola za element ↑berilij
beagle beaglasamostalnik moškega spola[bígəl]
srednje velik kratkodlak pes, navadno bele barve z rjavimi in črnimi lisami, s krepkim telesom ter daljšimi povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.beagle, nejasnega izvora
becquerel becquerela; inbekerélsamostalnik moškega spola[bekerél]
iz fizike izpeljana merska enota za izražanje aktivnosti radioaktivnega vira, ki ustreza enemu razpadu atomskega jedra na sekundo; simbol:Bq
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; po francoskem fiziku Antoinu Henriju Becquerelu (1852–1908)
bedaríja bedaríjesamostalnik ženskega spola[bedaríja]
1. navadno slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SINONIMI: slabšalnobedastoča, slabšalnooslarija
1.1.navadno slabšalno kar je neumno sploh; SINONIMI: slabšalnooslarija
2. kot medmet izraža govorčevo oceno, mnenje, da je povedano neustrezno, neprimerno, neumno
ETIMOLOGIJA: = hrv.bedàrija, nejasnega izvora, prim. ↑bedak - več ...
bedastôča bedastôčeinbedastóča bedastóčesamostalnik ženskega spola[bedastôča]in[bedastóča]
slabšalno neumno govorjenje ali ravnanje; SINONIMI: slabšalnooslarija
ETIMOLOGIJA: ↑bedast
bêemedmet
1. tudi z večkrat ponovljeno črko e posnema glas ovce
2. tudi z večkrat ponovljeno črko e, slabšalno izraža, da govorec komu pripisuje nesposobnost samostojnega razmišljanja in nekritično podrejanje, sledenje, zlasti oblasti
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas ovce
2. iz zoologije majhna sladkovodna riba z dolgim tankim telesom in večjimi očmi, ki leže ikre v posebnem ovoju, da lahko preživijo tudi izven vode; primerjaj lat.Leucaspius delineatus
beloúška beloúškesamostalnik ženskega spola[beloúška]
nestrupena kača s svetlejšima pegama na zadnjem delu glave, ki živi zlasti ob vodi; primerjaj lat.Natrix natrix
ETIMOLOGIJA: iz *belouh, iz ↑bel + ↑uho
belúga belúgesamostalnik ženskega spola[belúga]
1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat.Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat.Huso huso
trda lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol:Be
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Beryllium, angl.berylliumin frc.béryllium iz nlat.beryllium, iz stfrc.beryl‛beril’ < lat.bēryllus, prevzeto iz gr.bḗryllos
berívka berívkesamostalnik ženskega spola[beríu̯ka]
1. hitro rastoča solata, ki ne dela glav in pri kateri se listi pobirajo mladi
bernardínec bernardíncasamostalnik moškega spola[bernardínəc]
zelo velik pes bele in svetlo rjave barve, s krepkim telesom ter krajšim gobcem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star.nem.Bernardshund, frc.saint-bernard, po prelazu med Italijo in Švico Mont Saint Bernard, kjer so menihi v 17. stol. vzredili to pasmo in jo usposobili za reševanje izpod snežnih plazov - več ...
béštija béštijeinbêštija bêštijesamostalnik ženskega spola[béštija]in[bêštija]
1.1.neformalno domišljijsko bitje, navadno večje, ki ima veliko uničevalno moč
1.2.neformalno, ekspresivno žival, ki s kakim dejanjem povzroči nejevoljo koga ali komu vzbuja odpor, strah
2. neformalno, ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo; SINONIMI: ekspresivnomrcina
3. neformalno, slabšalno kdor je surov, hudoben ali se mu to pripisuje
3.1.neformalno, ekspresivno kdor na določenem področju deluje nepremagljivo, je neizprosen, neprizanesljiv ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.bestia‛žival, surovež’ < lat.bēstia‛žival, zver’ - več ...
bêt bêtatudibèt bètasamostalnik moškega spola[bêt]tudi[bə̀t]
peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen
ETIMOLOGIJA: = nar.rus.bót‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov.*bъtъ < ide.*bhuto- iz korena *bheu̯-‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr.phytón‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...
1. spodnji del gobjega beta v zemlji
bétakarotén bétakaroténa; inbeta karotensamostalnik moškega spola[bétakarotén]
iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacijekaroten beta, iz biologije, iz farmacijeprovitamin A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.β-Carotene iz frc.β-carotène, iz gr.beta‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten
betón betónasamostalnik moškega spola[betón]
1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
1.2.ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
bèzeg bèzgainbezèg bezgàsamostalnik moškega spola[bə̀zək bə̀zga]in[bəzə̀k bəzgà]
1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat.Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanikečrni bezeg
1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv.kajk.bezek, nar.srb.bázag, sorodno še hrv.bàzga, čak.bȃzd, nar.rus.bóz, češ.bez < pslov.*bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide.*bheu̯-‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo-‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
plin, ki nastane pri razgradnji, gnitju organskih snovi, zlasti kot vir energije
biotín biotínasamostalnik moškega spola[bijotín]
iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacijevitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl.biotin, nem.Biotin) iz nlat.biotinum, kar je tvorjeno iz gr.biotḗ‛življenje’
bìpinbípmedmet
1. navadno ponovljeno, tudi s ponovljeno črko i posnema srednje visok opozorilni zvok ali signal elektronskih naprav
1.1.navadno ponovljeno, tudi s ponovljeno črko i posnema srednje visok zvok, ki prekriva neprimerne besede v objavljenih govorjenih besedilih
2. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko i srednje visok opozorilni zvok ali signal elektronskih naprav
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.beep, imitativnega izvora
bísmedmet
1. navadno ponovljeno uporablja se, ko občinstvo po zaključku glasbenega nastopa poziva nastopajočega k izvedbi vsaj še ene skladbe
2. kot samostalnik poziv občinstva po zaključku glasbenega nastopa, naj nastopajoči izvede vsaj še eno skladbo
2.1.kot samostalnik izvedba vsaj še ene skladbe, ki jo nastopajoči na poziv občinstva izvede po zaključku glasbenega nastopa
STALNE ZVEZE: bis člen ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.bis iz lat.bis‛dvakrat’ - več ...
bíseksuálec bíseksuálcasamostalnik moškega spola[bíseksuáləc]
kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.bisexual, iz lat.bi..‛dvo..’ + ↑seksualen
1. moški, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola
. kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola
. ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola
bíseksuálka bíseksuálkesamostalnik ženskega spola[bíseksuálka]
ženska, ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških
4. mušnica s sivimi krpicami na rjavkastem klobuku in obročkom na betu, ki na prerezu in poškodovanih delih pordeči; primerjaj lat.Amanita rubescens; SINONIMI: iz biologijerdečkasta mušnica
1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki
1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki
1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki
samica bivola
samica bivola
. sveži sir blagega okusa iz kravjega ali bivoličjega mleka, po izvoru iz Italije
bízmut bízmutasamostalnik moškega spola[bízmut]
mehka, lahko taljiva kovina rdečkasto bele barve, kemijski element; simbol:Bi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Wismut, nejasnega izvora
bizón bizónainbízon bízonasamostalnik moškega spola[bizón]in[bízon]
1. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo in močnim oprsjem, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat.Bison bison; SINONIMI: iz zoologijeameriški bizon
2. divje govedo s temno rjavo dlako, široko glavo, trikotno brado in močnim oprsjem, ki živi zlasti v severovzhodni Poljski in Belorusiji; primerjaj lat.Bison bonasus; SINONIMI: iz zoologijeevropski bizon, iz zoologijezober
STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem.Bison in frc.bison) prek lat.bisōn‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem.Wisent < stvnem.wisant, iz ide.*u̯ei̯s-‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
B-kompleks B-kompleksasamostalnik moškega spola[békompléks]tudi[bə̏kompléks]
skupek vitaminov B
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.(vitamin) B complex‛skupina (vitaminov) B’ po ugotovitvi ameriškega raziskovalca Elmerja McColluma (1879–1967), da gre pri vitamih B za skupino vitaminov in ne za posamezen vitamin
1. ponovljeno posnema vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
2. ponovljeno izraža, da se zdi govorcu predhodna izjava vsebinsko prazna, neresnična, zavajajoča
3. kot samostalnik, ponovljeno, ekspresivno vsebinsko prazno, neresnično, nepomembno govorjenje ali pisanje
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema neartikulirno govorjenje, tako kot amer. angl.blah‛neumnost’, blab‛blekniti, blebetati, blebetanje’, nem.Blabla‛blebetanje’
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv.blȉtva) iz romanščine, prim. it.bietola < vulglat.*bētula, manjšalnice od lat.bēta‛pesa’, pod vplivom lat.blitum‛blitva’ - več ...
1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
. pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli
1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli
1.1. ta rastlina kot hrana, jed
1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli
1.1. ta rastlina kot hrana, jed
blízu1prislov[blízu]
1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov.blizu, hrv., srb.blízu, nar.rus.blizú, stpolj.blizu < pslov.*blizu iz *blizъ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide.*bhlei̯g'-‛tolči’, tako kot latv.blaîzît‛mečkati, tolči’, bliêzt‛tolči’ in gr.phlī́bō‛stiskam, mečkam’, lat.flīgere‛tolči’ - več ...
blízu2predlog[blízu] I. z rodilnikom
1. izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava
3. izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
2. podgani podoben glodalec z velikimi oranžnimi sekalci, dolgim okroglim repom in nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi; primerjaj lat.Myocastor coypus; SINONIMI: nutrija
2. iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat.Scorpaena
3. zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat.Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanikenavadna bodika
1. uporablja se, ko govorec želi, da se kaj ne zgodi
2. uporablja se, ko govorec povzema željo, voljo drugega, naj se kaj, kar ima govorec za dobro, neškodljivo, ne zgodi
2.1. uporablja se, ko govorec izrazi mnenje, da se kaj, kar ima za dobro, ne bo zgodilo
3. kot členek, ekspresivno uporablja se za močno zanikanje
4. kot členek, ekspresivno uvaja v zadnjo stopnjo stopnjevanja povedanega, s katero govorec izraža, da je to, kar kdo dojema za problematično, po govorčevem mnenju še v mejah sprejemljivosti, se pogosto dogaja
ETIMOLOGIJA: ↑Bog + ↑ne + velelnik ednine od ↑dati
bogoslôvec bogoslôvcasamostalnik moškega spola[bogoslôvəc]
moški, ki se pripravlja na poklic katoliškega duhovnika s študijem teologije in bivanjem, vzgojo v semenišču, redovni skupnosti; SINONIMI: semeniščnik
2.2.v množini kopalke s kratkimi hlačnicami; SINONIMI: boksarice
ETIMOLOGIJA: ↑boksar, v drugem pomenu po zgledu angl.boxers poenobesedeno iz boxer shorts‛boksarske kratke hlače’
bôkser bôkserjatudibókser bókserjasamostalnik moškega spola[bôkser]tudi[bókser]
1. velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser
2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar
3. iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništvabokser motor
3. motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri
bolháč bolháčasamostalnik moškega spola[bou̯háč]
1. iz agronomije, iz zoologije majhen rjavkasto črn hrošč z močnimi zadnjimi okončinami, ki objeda liste rastlin, zlasti kapusnic; primerjaj lat.Halticinae
2. rastlina z belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom na daljšem steblu in nazobčanimi deljenimi listi, katere učinkovine se uporabljajo zlasti v sredstvih proti mrčesu; primerjaj lat.Tanacetum cinerariifolium; SINONIMI: dalmatinski bolhač
bolšják bolšjákasamostalnik moškega spola[bou̯šják]
trg, sejem, na katerem se po nižji ceni prodajajo navadno rabljene stvari
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz bolšji trg, kar je dobesedni prevod angl.flee market, nem.Flohmarkt, frc.marché aux puces
bóminbòmmedmet
posnema nizek zvok zvona
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema nizek zvok velikega zvona
bombáž bombážasamostalnik moškega spola[bombáš bombáža]
1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat.Gossypium; SINONIMI: iz botanikebombaževec
1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it.bombaso ali furl.bombâs < poznolat.bombax, kar je prevzeto prek gr.pámbaks iz srperz.pambak - več ...
1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob
1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih
1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih
1.2. blago iz vlaken te rastline
1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih
1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih
1.2. blago iz vlaken te rastline
1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih
1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih
1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
bombáževec bombáževcasamostalnik moškega spola[bombáževəc]
iz botanike kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat.Gossypium; SINONIMI: bombaž
bôr2 bôratudibór bórasamostalnik moškega spola[bór]
element, ki nastopa v obliki zelo trdih kristalov ali sivega prahu, kemijski element; simbol:B
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Bor, okrnjeno iz Borax‛natrijev borat’, prevzeto prek srlat.borax in arab.bawraq iz perz.būrah - več ...
. mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element
borága borágesamostalnik ženskega spola[borága]
1. zdravilna rastlina z modrikastimi zvezdastimi cvetovi in mesnatimi suličastimi listi na votlem dlakavem steblu ali del te rastline; primerjaj lat.Borago officinalis; SINONIMI: boreč
1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba; SINONIMI: boreč
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Borago) iz srlat.borrago, nejasnega izvora, morda iz arab.abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja
bóraks bóraksasamostalnik moškega spola[bóraks]
bela ali brezbarvna kristalna snov kot sestavina za čistila, razkužila, belila
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Borax, srlat.borax in arab.bawraq iz perz.būrah - več ...
bórderski bórderska bórderskopridevnik[bórderski] STALNE ZVEZE: borderski ovčar ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.border‛meja’, po mejnem področju med Anglijo in Škotsko
bóreč bórečasamostalnik moškega spola[bóreč]
1. zdravilna rastlina z modrikastimi zvezdastimi cvetovi in mesnatimi suličastimi listi na votlem dlakavem steblu ali del te rastline; primerjaj lat.Borago officinalis; SINONIMI: boraga
1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba; SINONIMI: boraga
ETIMOLOGIJA: prevzeto preko nem.Borretsch in frc.bourrache iz srlat.bor(r)ago, morda iz arab.('a)bū caraq‛oče potenja’, ker se je rastlina uporabljala za spodbujanje potenja
bossa nova bosse novein bossa novesamostalnik ženskega spola[bósa nôva]in[bôsa nôva]
zvrst melodične glasbe z elementi jazza in sambe, po izvoru iz Brazilije
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem.) iz brazil. port.bossa nova, prvotno ‛novi trend’
botrováti botrújemnedovršni in dovršni glagol[botrováti]
biti pomemben dejavnik, vzrok česa
ETIMOLOGIJA: ↑boter
bovíni bovína bovínopridevnik[bovíni] STALNE ZVEZE: bovina spongiformna encefalopatija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl.bovine iz lat.bovīnus‛goveji’, iz bōs‛govedo’, glej ↑govedo
3. naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku
4. programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu
5. programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno
ETIMOLOGIJA: ↑brati
brámor brámorjasamostalnik moškega spola[brámor]
iz zoologije večja žuželka z manjšimi krili in lopatastimi prednjimi nogami, ki koplje podzemne rove in objeda podzemne dele rastlin; primerjaj lat.Gryllotalpa gryllotalpa
ETIMOLOGIJA: < mramor < pslov.*mormorъ, tako kot stcslov.izmrъmьrati, strus.izmoromrati‛poglodati, izjesti’ iz ide. korena *merh2-‛mleti, stiskati, drobiti, treti’, prvotno torej ‛tisti, ki gloda, žre’ - več ...
brancín brancínasamostalnik moškega spola[brancín]
1. morska riba s srebrnkastim hrbtom in izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat.Dicentrarhus labrax
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it.branzìn, iz nar.it.branzo‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr.bránkhia‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...
bréncelj bréncljasamostalnik moškega spola[bréncəl]
1. obad, ki sesa kri goveda; primerjaj lat.Tabanus bovinus; SINONIMI: goveji obad
2. ekspresivno manjše motorno vozilo, ki oddaja glasen, neprijeten, navadno visok zvok, ali motor takega vozila
ETIMOLOGIJA: iz nar.sloven.brencati v pomenu *‛oddajati brnenju podobne glasove’ = hrv.brèncati, glej ↑brenčati - več ...
bréstovolístni bréstovolístna bréstovolístnopridevnik[bréstovolístni] STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad ETIMOLOGIJA: iz brestov list
brezmêjen brezmêjna brezmêjnopridevnik[brezmêjən]
1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
1.1.v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2.v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega
4.1.ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
ETIMOLOGIJA: iz ↑brez + ↑dno < pslov.*bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov.bezdъna, bezdъnije, hrv., srb.bèzdan, rus.bézdna, stčeš.bezden, bezdna - več ...
1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
brínovka brínovkesamostalnik ženskega spola[brínou̯ka]
iz zoologije ptica pevka z grahastim vzorcem po sprednjem delu trupa, sivim hrbtom in rjavimi krili, ki živi na severu Evrope in Azije; primerjaj lat.Turdus pilaris
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim) ETIMOLOGIJA: = cslov.briti, hrv., srb.brȉti, brȉjati, rus.brítь < pslov.*briti, sorodno s stind.bhrīṇā́ti‛poškoduje, rani’, valiž.brwydr‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H-‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
brítof brítofasamostalnik moškega spola[brítof]
neformalno navadno ograjen prostor za pokopavanje umrlih; SINONIMI: pokopališče
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem.vrīthof, prvotno ‛negovan ograjen prostor (pri cerkvi)’, iz stvnem.frīten‛gojiti, negovati’ + hof‛odprt prostor, dvorišče’ - več ...
brívec brívcasamostalnik moškega spola[brívəc]
kdor se poklicno ukvarja z britjem, urejanjem brade in striženjem las
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl.BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija
búc búcainbùc búcasamostalnik moškega spola[búc]in[bùc]
1. ljubkovalno nežen trk glave ob glavo kot izraz naklonjenosti, ljubeznivosti, navadno z majhnim otrokom
2. kot medmet, navadno ponovljeno, pogosto v zvezi z buci uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom
2.1.kot medmet ponazarja trk dela telesa, navadno glave, v kaj trdega
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.buc‛udarec po vodni površini’ in medmet ob trku glave z dojenčkom, iz *butьcati iz *butati - več ...
búcimedmet
navadno podvojeno, pogosto v zvezi buci buc uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom
4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula. ETIMOLOGIJA: = češ.boule < pslov.*bula < ide.bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H-‛napihniti’, tako kot nem.Beule, lat.bulla‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
búla2 búlesamostalnik ženskega spola[búla]
pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom
STALNE ZVEZE: zlata bula ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Bulle) iz novolat.bulla‛ob listini viseči pečat (vtisnjen v svinec)’ < klas.lat.‛vodni mehur’, glej ↑bula - več ...
2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa
búldog búldogasamostalnik moškega spola[búldok búldoga]
1. kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem
1.1. tak srednje velik pes rdečkasto rjave, bele barve ali bele barve z rdečkasto rjavimi lisami, s kratkimi nogami, manjšimi uhlji, kožnimi gubami na glavi in daljšo spodnjo čeljustjo; SINONIMI: angleški buldog
2. slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje