angstremPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog ángstrema tudi ångström ångströma samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [ánkstrẹm], rodilnik [ánkstrẹma]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
eksplozíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksplozijo: eksplozijski pritisk;
eksplozijska temperatura / oddaljenost od eksplozijskega centra; eksplozijski lijak odprtina, nastala ob eksploziji
♦ strojn. eksplozijski motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; Ottov motoreksplozíjsko prisl.:
eksplozijsko varna izvedba aparatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
grọ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
hidrolóška depresíja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
hiponóm -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
izliválnik in zliválnik -a m (ȃ) knjiž. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode; lijak: zliti vodo v izlivalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
lákomnica -e ž (á) 1. ekspr. lakomna ženska: oderuška lakomnica 2. nar. lijak (za vlivanje vina v sod):
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
líj -a m (ȋ) knjiž. lijak: stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
líj -a m z -em (ȋ) neobč. lijak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
lȋj -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
liják -a m (á) 1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico;
pločevinast, steklen lijak;
grlo lijaka
● ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda// kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku 2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak;
umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi
♦ agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
liják -a m (á) doliti vina z ~om; kuhinjski ~; Prah se v ~u vrtinči kvišku
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
liják -a
m1.
priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino 2.
na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024
liják, m. 1) der Ausguss, die Gosse, der Rinnstein, Dict.-Mik., Cig., Jan.; — 2) = lij, das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Mik., Met.; — 3) die Gießform für Kerzen, Cig.; — 4) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), Jap. (Sv. p.), Jes., Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
liják -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
lijákast lijákasta lijákasto pridevnik [lijákast] ki spominja na lijak ali je tak kot pri lijaku; SINONIMI: lijast
ETIMOLOGIJA: ↑lijak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
líjec -jca m (ȋ) lijak: z lijcem vlivati v steklenico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
lívəc, -vca, m. 1) der Gießer, Jan., nk.; — 2) = livček, V.-Cig.; — 3) = lijak 2), Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
lívka lívke samostalnik ženskega spola [líu̯ka] iz biologije goba z lijastim klobukom in trosovnico z gostejšimi lističi, ki delno poraščajo bet; primerjaj lat. Clitocybe
STALNE ZVEZE: poprhnjena livka ETIMOLOGIJA: iz liv v pomenu ‛lijak’ iz ↑liti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
nálev -a m lijak: Töltsér; nálev, traktar KOJ 1833, 176
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
nalíven -vna -o (ȋ)nalívni -a -o (ȋ) ~ lijak; ~o pero
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
odmašíti -ím dov., odmášil (ī í) narediti, da kaj preneha biti zamašeno: odmašiti luknje, špranje / odmašiti cev, lijak; odmašiti kanal, odtok; zdaj je dobro slišal, kot da bi se mu odmašila ušesa / odmašiti steklenico / kirurgi so ji uspešno odmašili žilo; razpršilo odmaši nos; gel očisti kožo in odmaši pore odmašèn -êna -o:
čutaro je pustil kar odmašeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
polnílen -lna -o [pou̯nilən] prid. (ȋ) nanašajoč se na polnjenje: polnilna doba / polnilni material za blazine / polnilni prostor / polnilni stroj za konzerve, mleko; polnilna cev
● knjiž. polnilno pero nalivno pero
♦ elektr. polnilni tok enosmerni tok, ki polni akumulator, kondenzator; grad. polnilni zid zid, s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; metal. polnilni pesek pesek za polnjenje prostora med modelom in livarskim okvirom; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo; polnilna linija; tekst. polnilni votek votek, ki se doda k temeljnemu votku, da postane tkanina bolj polna; tisk. polnilno gradivo gradivo, s katerim se zapolni prazen prostor med tiskarskimi znaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
požirálnik -a [požirau̯nik tudi požiralnik] m (ȃ) 1. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca: poškodbe požiralnika;
požiralnik in sapnik 2. odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: vhod v požiralnik;
jame in požiralniki
♦ geogr. luknja v skali, v katero se steka voda3. nav. ekspr. odprtina, v katero kaj izginja: metati snope v požiralnik mlatilnice / kuhinjski požiralnik lijak4. pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja: cestni, dvoriščni požiralnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
precedíti precedím dovršni glagol [precedíti] 1. ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
2. v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
3. v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
rožec ► ˈroːžac -šca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
stòk 1., stǫ́ka, m. der Zusammenfluss, Mur., Cig., Jan.; — der Sammelort (des Wassers), Cig.; der Wassersack, der Vorsumpf im Bergbau, V.-Cig.; — = lijak, der Ausgussstein, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
trahtar ► tˈraːxtar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
visokotónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoke tone: visokotonsko glasbilo
♦ rad. visokotonski lijak visokotonski zvočnik z lijakastim nastavkom; visokotonski zvočnik manjši zvočnik za predvajanje zvokovnih signalov s frekvenco nad 1000 hertzov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vlívek -vka m (ȋ) 1. med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko; klistir: dobiti vlivek / odvajalni vlivek 2. metal. odprtina ali lijak na zaprti formi za vlivanje staljene kovine: vliti staljeno jeklo skozi vlivek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.
vôdna trómba -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.