alabaster m 1. alabaster: roke Kakor te belle Narciſse, shnable Kakor erdezhe Koraude, vaſhe truplu Kakor ta belli Alabaster im. ed. (I/2, 19) 2. posoda za mazilo: je perneſla en alabaſter tož. ed. shlahtniga maſila (III, 372) ← lat. alabaster ← gr. ἀλάβαστρος ‛alabaster’ in ‛(iz alabastra narejena) posoda za mazilo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

alkaloíd družíne narcísovk -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bedeníca -e ž (í)
nar. narcisa: gmajna, posuta z dehtečimi bedenicami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bedeníca, f. die Narcisse (narcissus poeticus), Rodik-Erj. (Torb.), Trst. (Glas.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bedénka -e ž (ẹ́)
nar. narcisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

bétva -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

biti1 nedov., F849, adſum, tú ſim vprizho; aſsum, et adſum, tú ſim; coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam, ſem ẛazhèl; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; ejactamentum, kar je vunkai verṡhenu; emitti â Deo, od Boga biti poſlán; enitere, ſvitál biti; enitescere, imeniten biti; esſe, biti; esurire, lazhen biti; exoptabilis dies, en dán kakòr ſmo ga ṡheléli; falsus sum, ſim ogolufan; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; fieri, ratati, biti; madere vino, vinen, ali pyan biti; malum est prae manibus, neſrèzha je pred rokami; narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr ſo narciſſi; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; pollere, premoṡhin biti; prosum, ſim h'pridu; ſic, ja takú, takú je; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; ubinam gentium sumus? per katerih ludéh ſmó my; vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29; prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čebúlček -čka [tudi čəbulčək] m (ȗ)
1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule
2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čebúlček -čka [če tudi čə] m (ȗ) dati ~e v zemljo; snov. kilogram ~a; redk. ~i narcis čebulice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

čebúlica -e ž
podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolistipojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: čebula

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

čebúlnica -e [tudi čəbulnica] ž (ȗ)
nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

česníkovica, f. die Narcisse, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drobnocvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki ima drobne cvete: drobnocvetne narcise; drobnocvetno grmičevje
♦ bot. drobnocvetna nedotika vrtni ali njivski plevel z drobnimi rumenimi cveti, Impatiens parviflora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

drobnocvéten -tna -o (ẹ̑)
drobnocvétni -a -o (ẹ̑) ~e narcise
drobnocvétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

égománijak tudi égomániak tudi égomaniják tudi égomaniák -a m (ẹ̑-ȃ; ẹ̑-ā)
kdor močno pretirava v občudovanju samega sebe, zlasti svoje moči: bil je sebičen, vase zagledan egomanijak; narcis, snob in egomanijak / psihološka vojna dveh egomanijakov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Freudov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Freudova Freudovo pridevnik
IZGOVOR: [frôjdou̯], ženski spol [frôjdova], srednji spol [frôjdovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

gobezdàv gobezdáva gobezdávo pridevnik [gobezdàu̯ gobezdáva gobezdávo] ETIMOLOGIJA: ↑gobezdati
Helena ž osebno lastno ime Helena: bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi, kakor Helena im. ed. (V, 15) ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene im. mn. letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) Heléna, gr. Ἑλένη, zgled antične ženske lepote, hči Zevsa in Lede, Menelajeva žena, ki jo je Paris odpeljal v Trojo, kar je bil razlog trojanski vojni; → Elena.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica] STALNE ZVEZE: modra hrušica, šmarna hrušica
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
ileízem samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. illeism, iz lat. ille ‛on’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

jálovka, f. 1) = jalovica 1), Cig., Jan., M.; — junge Kalbin, Jan., C., Pjk. (Črt.); geltes Schaf, C.; — 2) die Narcisse (narcissus poeticus), Hrpelje (Ist.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

júrijevka, f. die Schmalzblume, die Dotterblume (caltha palustris), Cig., Jan., Št.-Erj. (Torb.); — die Narcisse (narcissus poeticus), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); — die Wasserschwertlilie (iris pseudacorus), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — die Wachsblume (cerinthe), C.; — neka zgodnja goba, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

júrjevka -e ž (ú)
1. bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica: jurjevke že rastejo
2. nar. narcisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kapučnica ► kaˈpüːčėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ključávnica -e ž (ȃ)
1. priprava, ki zapira kaj tako, da se lahko odpre samo s ključem: kupiti ključavnico; ključavnico odpreti, zakleniti / ključavnica se je zaskočila / cilindrična ključavnica ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem; dozična ključavnica ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; električna ključavnica; patentna ključavnica; pohištvena, stavbna ključavnica; verthajm(ska) ključavnica
♦ teh. kretnična ključavnica
// priprava, pritrjena navadno na vrata z odprtino za ključ: vtakniti ključ v ključavnico / gledati skozi ključavnico odprtino ključavnice
● ekspr. daj si ključavnico na usta nehaj govoriti, molči
2. nar. gorenjsko narcisa: natrgati šopek ključavnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ključávnica -e ž (ȃ) cilindrična ~; pokr. gor. narcisa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

ključȃvnica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kobúlast -a -o prid. (ú)
podoben kobulu: kobulasta oblika / kobulasti cveti
♦ bot. kobulasta vetrnica visokogorska rastlina z deljenimi listi in navadno belimi cveti v kobulu, Anemone narcissiflora

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

kosmatínec kosmatínca samostalnik moškega spola [kosmatínəc] STALNE ZVEZE: gorski kosmatinec, navadni kosmatinec
ETIMOLOGIJA: ↑kosmatin
liváda liváde samostalnik ženskega spola [liváda] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. lìvada in cslov. livada iz ngr. libáda ‛velik travnik’, kar je izpeljano iz libádi ‛travnik’ - več ...
lúkovka, f. = češnikovica, die Narcisse, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

marciza [marcíza] (merciza) samostalnik ženskega spola

rastlina narcisa, LATINSKO: Narcissus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

medę́nka 2., f. 1) die Honigbirne, C.; — 2) neko jabolko, kajk.-Valj. (Rad), Sv. Jakob na Savi, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.); — 3) die Narcisse (narcissus poëticus), Videž nad Prešnjico-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

nahajalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer je večja, za izkoriščanje primerna količina rudnine: najti, odkriti nahajališče; premogova, rudna nahajališča; nahajališče živega srebra / nahajališče nafte, plina / odpreti, pripraviti nahajališče / debelina, nagib nahajališča plasti, sloja
// publ. kraj, prostor, kjer je, obstaja kaj sploh: odkriti nahajališče amfor, fosilov / na zemljevidu je zaznamoval svoje trenutno nahajališče / nahajališče narcis, rakov / znana nahajališča iz neolitika najdišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

najédanje samostalnik srednjega spolaETIMOLOGIJA: ↑najedati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcís -a m (ȋ)
1. bot. rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti, Narcissus: beli, ozkolistni narcis; mnogocvetni narcis vrtna rastlina z manjšimi belimi ali rumenkastimi cveti v socvetju, Narcissus polyanthus
2. knjiž. moški, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: malomeščanski narcis / ekspr. pesnik ni bil nikoli egocentričen narcis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcis
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
narcisa samostalnik moškega spola
moški, ki občuduje sebe in svojo lepoto
IZGOVOR: [narcís], rodilnik [narcísa]
BESEDOTVORJE: narcisov
PRIMERJAJ: Narcis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Narcis
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Narcisa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba
IZGOVOR: [narcís], rodilnik [narcísa]
BESEDOTVORJE: Narcisov
PRIMERJAJ: narcis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcís -a m, člov. (ȋ) |sam sebe občudujoč človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Narcís -a m, oseb. i. (ȋ) |grška bajeslovna oseba|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcís -a m
GLEJ SINONIM: narcisa

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

narcȋs -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcīs, m. die Narcisse (narcissus), Cig., Tuš. (B.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcis m, F2, narciſsimus, -a, -um, take farbe, kakòr ſo narciſſi; narciſsus, -si, narciſſa roṡha ſpomladnîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcísa narcíse samostalnik ženskega spola [narcísa] STALNE ZVEZE: gorska narcisa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...
narcísa -e ž (ȋ)
rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti: trgati narcise; šopek narcis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcísa -e ž (ȋ) šopek narcis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcísa -e ž
rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti
SINONIMI:
nar. bedenica, nar. bedenka, nar. jurjevka, nar. ključavnica, bot. narcis, nar. tulpika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

narcȋsa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcīsa, f. = narcis, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcisa samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

narcisa -e ž narcisa: oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe zherne Kakor ena golobiza, roke Kakor te belle Narciſse im. mn. (I/2, 19) ← nem. Narzisse ← lat. narcissus ← gr. νάρκισσος ‛narcisa’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcisa ► narˈcisa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na narciso: narcisni vonj / narcisna polja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcísen -sna -o (ȋ)
narcísni -a -o (ȋ) ~ vonj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcisízem -zma m (ī)
knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: opisovati narcisizem junaka / pisateljski narcisizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcisízem -zma m, pojm. (í) |samoobčudovanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcisízem -zma m
GLEJ SINONIM: samoobčudovanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

narcisīzem – glej narcȋs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcísni narcísna narcísno pridevnik [narcísni] ETIMOLOGIJA: ↑narcisa

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcisoíden -dna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: domišljav, narcisoiden moški; je egocentričen in narcisoiden / narcisoiden odnos do življenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcisoíden -dna -o; bolj ~ (ȋ) ~ moški
narcisoídnost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcisoíden -dna -o prid.
GLEJ SINONIM: samovšečen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

narcisoȋden – glej narcȋs

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcisoídno prisl.
GLEJ SINONIM: samovšečno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

narcisoídnost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: za njeno zunanjo narcisoidnostjo se skriva egocentričnost / narcisoidnost gledališkega izraza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcisoídnost -i ž
GLEJ SINONIM: samovšečnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

narcísovski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcístičen -čna -o prid. (í)
knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcističen človek; narcistično bitje / narcistično čustvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcístičen -čna -o; bolj ~ (í) ~ človek
narcístičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcístičen -čna -o prid.
GLEJ SINONIM: samovšečen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

Narcisus -sa m osebno lastno ime Narcis: Dobrutliu kakor Anibal Cartagineski. Lep kakor Narciſſus im. ed. (III, 449) ǀ ſo pred Rihtariam s'perſego sprizhuali zhes S. Narciſsa tož. ed. Shkoffa (II, 402) ǀ vſy lepi Narciſſi im. mn., inu lepe Helene letem perglihane ſo ene negnuſne Spake (V, 187) 1. Narcís, lat. Narcissus ← gr. Νάρκισσος, bajeslovni lepotec 2. Sv. Narcís (umrl po 212), jeruzalemski škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Narcísuš -a m Narcis: Pozdravte te dománye Narcziſſuſa KŠ 1771, 484

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcízem -zma m (ī)
knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: mladostni narcizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcízem -zma m, pojm. (í) neobč. narcisizem, narcisoidnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narcízem -zma m
GLEJ SINONIM: samoobčudovanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

naredba samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

narediti (narediti, nerediti) glagol

PRIMERJAJ: narejen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

narediti (se) glagol

PRIMERJAJ: narejen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

narejanje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

narejen deležnik

PRIMERJAJ: narediti, narediti (se)

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

narétci tudi naréci prisl. redko, naredko: málo trávo, i jáko narci sze odlocsi edna od ti drügi KAJ 1870, 138; gde je meszo na reci vidlivi goszt AIP 1876, br. 7, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

narkọ̑za -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

obràz Frazemi s sestavino obràz:
glédati smŕti v obràz, krí je zalíla kómu obràz, ne môči poglédati v obràz kómu, obràz se je podáljšal kómu, obràz se je zmračíl kómu, pokazáti svój právi obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v obràz kómu kàj, smejáti se v obràz kómu, sóditi kóga po obrázu, vréči kómu rokavíco [v obràz], z dvéma obrázoma, zabrúsiti kómu resníco v obràz, zréti smŕti v obràz

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Plavški Rovt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Plavškega Rovta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Jesenice
IZGOVOR: [pláu̯ški rôu̯t], rodilnik [pláu̯škega rôu̯ta]
BESEDOTVORJE: Plavškorovtar in Rovtar, Plavškorovtarka in Rovtarka, Plavškorovtarjev in Rovtarjev, Plavškorovtarkin in Rovtarkin, plavškorovtarski in rovtarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək] STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...
pogôvor Frazemi s sestavino pogôvor:
pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogôvor za okróglo mízo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poljána -e ž (á) knjiž.
1. obdelan, kultiviran svet, zlasti glede na lep videz: cvetna, narcisna, žitna poljana / v grški in rimski mitologiji elizijske poljane
2. obsežnejši, razmeroma raven svet; polje: na južnem delu poljane bodo zgradili novo naselje / ko je bil v Parizu, se je večkrat sprehajal po Elizejskih poljanah
● publ. bele poljane smučišča; pesn. bojna poljana bojišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

poljána -e ž
knj.izroč. obdelani, kultivirani svet, zlasti glede na lep videzpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. poljanica
GLEJ ŠE SINONIM: polje
GLEJ ŠE: bojišče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024

poljánica -e ž (á)
manjšalnica od poljana: poljanica cvetočih narcis / na poljanici pred okopi so se pokazali prvi napadalci na ravnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prepróga -e ž (ọ̄)
1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / rdeča preproga preproga rdeče barve, razgrnjena ob slovesnem sprejemu pomembnih gostov, slavnih osebnosti / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga
2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev
● leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo
♦ tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe na gosto druga za drugo v več pasovih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

prisega -e ž prisega: ſvoje blagu s' folsh perſego or. ed. predajaio (V, 608) ǀ ſo pred Rihtariam s'perſego or. ed. sprizhuali zhes S. Narciſsa Shkoffa (II, 402) ǀ imate ozhitnu s' vasho persego or. ed. poterdit (V, 441)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

privênček -čka m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rešêto Frazemi s sestavino rešêto:
bíti na rešêtu, bíti v sítu in rešêtu, dáti kóga/kàj na rešêto, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti spomín kot rešêto, kot rešêto, možgáni kóga so [kot] rešêto, ostáti na rešêtu, pásti skozi rešêto, prebiti se skózi rešêto, príti na rešêto, správiti kàj skozi rešêto, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, znájti se na rešêtu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rumèn2 -êna -o prid. (ȅ é)
ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet; rumena bluza; šopek belih in rumenih narcis; rumeno klasje, listje; bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen; slamnato, zlato rumen; rumen kot kanarček, vosek; rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju)
// ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje
// ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rumenocvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki ima rumen cvet: šopek rumenocvetnih narcis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

rumenocvéten -tna -o (ẹ̑)
rumenocvétni -a -o (ẹ̑) ~e narcise

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sadíst sadísta samostalnik moškega spola [sadíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Sadist iz ↑sadizem
síljenka -e ž (ȋ)
agr. siljena rastlina: vzgajati siljenke; hijacinte, narcise in druge siljenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sladkôben -bna -o prid., sladkôbnejši (ó ō)
1. nekoliko sladek: sladkobna pijača / ekspr. sladkoben vonj narcis
2. ekspr. zelo, pretirano prijazen: biti preveč sladkoben / govoriti s sladkobnim glasom; pridobiti koga s sladkobnim smehom
// pretirano čustven: sladkoben film, roman
// nenaraven, izumetničen: sladkobne razglednice / odbijala ga je s svojim sladkobnim vedenjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sȏłnčica, f. die Narcisse (narcissus poeticus), v Čičih-Erj. (Torb.); — tudi: das Bergwohlverleih (arnica montana), Josch.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sołnovràt, -vráta, m. = solnčica, die Narcisse, C.; — tudi: der Hahnenfuß (ranunculus), Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spaka -e ž spaka: greh je ena grosovitna, inu shkodliva ſpaka im. ed. ǀ prezej Nabukadonosor ta nar garshi spaka im. ed. rata ǀ lety ſo raunu Kakor vna ſpaKa im. ed. Lamia imenuana ǀ en takorshen je glih eni spaki daj. ed. ǀ preoberne tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako tož. ed. ǀ on ſe je bil preobernil veno ſtrashno shivinsko spako tož. ed. ǀ porodj … Eno ſtrashno ſpako tož. ed., glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje ſo bily paſsij, tu drugu truplu je bilu kazhje s' dolgim repam ǀ na vnem ſvejtu ſo perpraulene ſpake im. mn., katere do vekoma vaſs bodo martrale ǀ vſy lepi Narciſſi, inu lepe Helene letem perglihane ſo ene negnuſne Spake im. mn. ǀ kir veliku spak rod. mn. ſtrashnih ſe najde ǀ do vekoma te paklenske ſpake tož. mn., katerim ſte shlushili, bote gledali ǀ kaj s' ene grosovitne Spake tož. mn. sa Boga ſó molili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

spomladnji prid., F5, bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; gemmmula, tudi ſpomladnîe roṡhize; hyacinthus, -ti, ena plava ṡpomladnîa roṡha; narciſsus, -si, narciſſa roṡha ſpomladnîa; vernus, -a, -um, ſpomladnî

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

sȗščnica, f. die Narcisse (narcissus), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

tagétes tagétesa samostalnik moškega spola [tagétes] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. tagetes, po imenu etruščanskega božanstva Tages
trájnica -e ž (ȃ)
rastlina, ki raste, cveti več let: posaditi na vrt trajnice; presajanje trajnic; narcise, spominčice in druge trajnice
♦ bot. zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

túlpa -e ž (ȗ)
tulipan: nasaditi tulpe; tulpe in narcise

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

túlpika -e ž (ȗ) nar. prekmursko
1. narcisa: bila je pomlad in vzcvetele so prve tulpike; nabirati tulpike
2. lokvanj: zavili sta na vratnice ob bereku, kjer so na vodi cvetele bele tulpike (F. Godina)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

uvéniti -em dov. (ẹ́ ẹ̄)
postati (u)vel: narcise hitro uvenejo / ekspr. od skrbi in lakote ji je obraz uvenel
// ekspr. prenehati obstajati (v veliki meri): lepota hitro uvene prim. uvel, uveneti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

uvéniti -em dov. uvénjenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Narcise hitro ~ejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

zêmlja (Zêmlja) Frazemi s sestavino zêmlja (Zêmlja):
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje, izgíniti, kàkor [da] bi se v zêmljo udŕl, izgíniti, kot [da] bi se v zêmljo udŕl, nikógaršnja zêmlja, okrógel kot Zêmlja, ráj na zêmlji (Zêmlji), správiti kóga pod zêmljo, [srám je kóga, da] bi se [najráje] v zêmljo udŕl, stàr kot zêmlja (Zêmlja), udréti se v zêmljo, ustváriti ráj na zêmlji (Zêmlji), vdréti se v zêmljo, zravnáti kàj z zêmljo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.

Število zadetkov: 112