1. 1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela
2. 2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice

dogôrel -éla -o: dogoreli tramovi; dogorela cigara

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. raba peša s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; dohiteti: na poti so ga došli sosedje; kmalu doidejo gručo kmetov; došel jih je že blizu mesta
2. 2. zastar. priti, prispeti: došli smo do hiše; srečno je došel domov / došlo je nekaj časnikov

dôšel -šla -o: pozdraviti došle goste; došla pisma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. knjiž. priti, prispeti: vojaki so dospeli na bojišče; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke
2. 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja

dospévši zastar.: dospevši do vrha, se je oddahnil

dospèl in dospél -éla -o: dospeli rokopisi; plačati dospele anuitete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti: pšenica je dozorela; to sadje zgodaj dozori; seme je že dozorelo / smreke so dozorele za sečnjo; pren. njegov sklep je dozorel; misel je dozorela v njem
   ● knjiž. pridem, ko bo čas dozorel ko bo ugoden, primeren čas za to
   // doseči potrebno, ustrezno kakovost: sir je dozorel; salama dozori na zraku šele po kakem mesecu
2. 2. dobiti dokončno podobo, razviti se: fant je dozorel v moža; duševno, spolno, telesno dozoreti; kulturno dozoreti / knjiž. stvar je dozorela do vrhunca / dekle je v trpljenju dozorelo
   // navadno v zvezi z za postati sposoben, pripravljen za kaj: ta človek še ni dozorel za življenje / spor je končno dozorel za razsodbo
   ♦ čeb. med dozori izgubi odvečno vodo

dozôrel in dozorèl in dozorél -éla -o: dozorel človek; prezgodaj dozoreli otroci; dozorele breskve; čustveno dozorel; politično dozoreli ljudje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. prenehati goreti: sveča je izgorela; pren., ekspr. bes v njem je izgorel
   ● ekspr. izgoreti od hrepenenja izčrpati se, oslabeti; ekspr. kar izgorela bi od sramu zelo me je sram
   // pesn. prenehati žareti: zarja je izgorela / sonce je izgorelo za gorami
2. 2. ekspr., v zvezi z v, za izčrpati se zaradi velike prizadevnosti, vneme: izgorela je za svoje otroke; izgorel je za revolucijo; izgorel je v dobroti

izgôrel tudi izgorèl in izgorél -éla -o: izgorel ogenj; izgorele oči; prim. zgoreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. pojaviti se v tiskani obliki: delo je izšlo pri Cankarjevi založbi; učbeniki izidejo še pred začetkom leta / v čast svetovnega prvenstva so izšle tri znamke / žarg., tisk. jutri izidemo na osmih straneh časopis bo imel, obsegal osem strani
   // biti objavljen: najboljše pesmi so izšle v almanahu; recenzija filma je izšla v dnevniku
2. 2. imeti osnovo, izhodišče: ti umetniki so izšli iz impresionizma / iz te družine je izšlo precej izobražencev; vse življenje je posvetil narodu, iz katerega je izšel / iz njegove šole je izšlo veliko dobrih igralcev / publ. iniciativa za to naj bi izšla od gospodarskih organizacij iniciativo naj bi dale gospodarske organizacije
3. 3. zastar. iti ven, oditi: obrnil se je proti durim in izšel; namignil mu je, naj izide
4. 4. zastar. vziti: luna, sonce izide
   ● publ. iz boja so izšli živi v boju so ostali živi; publ. iz borbe je izšel kot zmagovalec je zmagal; publ. partizanska vojska je izšla iz ofenzive moralno in organizacijsko močnejša je postala moralno in organizacijsko močnejša

izíti se 
1. 1. mat. končati se brez ostanka: deljenje se izide / račun se je izšel brez ostanka
2. 2. s prislovnim določilom izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: stvar se je dobro izšla; vse se je po sreči izšlo; brezoseb. izšlo se je, kakor je hotel

izšèl -šlà -ò: lani izšle knjige; poročilo o izšlih delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo
   // knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi
2. 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih

izkrvavèl in izkrvavél -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo
♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izlézel -zla -o: slana je uničila pravkar izlezli krompir; prim. zlesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izmŕl -a -o: izmrlo pleme

izmŕt -a -o: mesto je kakor izmrto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izparèl in izparél -éla -o: oblaki izparele vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

izumŕl -a -o: živi in izumrli jeziki; izumrli plazilci; izumrle rastline; hiša je kakor izumrla

izumŕt -a -o star.: mesto je bilo kakor izumrto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. knjiž. v življenju uresničiti: otrok mora izživeti svoja nagnjenja na naraven način / z notranjim predmetom on ni izživel vsega življenja; duša je bila polna sanj, ki se niso mogle izživeti
2. 2. knjiž. pokazati, izraziti: ljudje so izživeli, kar so morali desetletja skrivati / v nekaterih prizorih so igralci lahko izživeli svoj dar

izživéti se 
1. 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po življenju, udejstvovanju: izživeti se v mladosti; umetniško se izživeti / ljubezensko, spolno se izživeti
   ● mislila sta, da se bosta na dekletu izživela zadovoljila spolno slo; izživeli so se nad ujetniki v dejanju pokazali svojo jezo, surovost
2. 2. knjiž. izčrpati se, oslabeti: njegova literarna dejavnost se je že izživela

izživèl in izživél -éla -o star.: bledikasti, izživeli obrazi

izživét -a -o: izživet človek; izživeta mladost

izžívljen -a -o: nepravilno izživljen pesnikov talent

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

nazébel -bla -o: nazeble noge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obelèl in obelél -éla -o: obeleli lasje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago je že obledelo; slike so precej obledele / barva sčasoma obledi
   // star. prebledeti: ob tej novici je obledel; obledeti od jeze, strahu / obraz mu je obledel
2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so obledele
3. 3. knjiž. postati manj izrazit: hudo doživetje je nekoliko obledelo; spomin nanj je obledel

obledèl in obledél -éla -o: obledel napis; obledele zavese

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. leteč priti okrog česa: ptica je nekajkrat obletela drevo / satelit v eni uri obleti zemljo
2. 2. pog. hitro obiti: obletel sem vse ulice, pa ga nisem videl; v nekaj dneh sem obletel vse znance
3. 3. leteč se izogniti: letalo je obletelo nevarno področje
4. 4. leteč se premakniti od česa do česa: čebele obletijo veliko cvetov
5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: obletele so me druge misli; obletel me je strah / brezoseb. obletelo me je, da bi odšel
   ● obletela jo je rdečica oblila; ekspr. z očmi je obletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim

obletéti se izgubiti liste, iglice: drevje se obleti, star. obleti / listje se jeseni obleti odpade; pren., knjiž. pesmi tega pesnika so se obletele
// star. osuti se: rože so se obletele
● knjiž., ekspr. lepi časi so se hitro obleteli so hitro minili

obletèl in obletél -éla -o: obletelo drevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati nespameten, nerazsoden; ponoreti: dekle je čisto obnorelo / ob tem dogodku je vse mesto obnorelo
   ● ekspr. obnoreti od veselja zelo se razveseliti
2. 2. star. postati duševno bolan; znoreti: v ječi je obnorel; kričal je, kot bi čisto obnorel
3. 3. publ. obnoriti: vsako žensko hoče obnoreti / mesto jo je obnorelo

obnôrel tudi obnorèl in obnorél -éla -o: obnoreli gostje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obogatèl in obogatél -éla -o: obogateli obrtniki; obogateli sloji prebivalstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obôlel tudi obolèl in obolél -éla -o: obolel človek; obolelo srce; sam.: umrlo je sto obolelih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

obvdovèl in obvdovél -éla -o: obvdovela mati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ocvèl -à -ò in ocvèl -a -o in ocvèl ocvêla -o: ocvel regrat; ocvela mladost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ocvetèl in ocvetél -éla -o: ocvetel grm

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

očrnèl in očrnél -éla -o: očrnel strop; hiša je krita z očrnelo slamo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odcvèl -à -ò in odcvèl -a -o in odcvèl -êla -o: odcvela ajda; odcvela ženska; prim. odcveteti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odcvetèl in odcvetél -éla -o: odcveteli lan; odcvetela mladost

odcvetèn -êna -o: odcveteni nasad; prim. odcvesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odebelèl in odebelél -éla -o: odebelel človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k sosedi in ji vse povedala; odšel je v sobo in se zaklenil; molče, nenadoma oditi / ptice so odšle v tople kraje odletele
   // vlak je že odšel odpeljal; sonce je odšlo za goro zašlo
   // brez slovesa je odšla od njega ga je zapustila; že pred leti so odšli v tujino so se odselili; ekspr. škoda, da je odšel tako mlad umrl
   // izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: že zjutraj je odšel v mesto; odšla je domov / odšel je v gostilno na kozarec vina; odšla je v trgovino nakupovat / odšel je k počitku, spat; vsi so odšli na delo; odšla je po opravkih / večkrat sva odšla na sprehod po okolici šla
2. 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: oditi v pokoj; ekspr. oditi v smrt za domovino umreti
   // oditi k partizanom
3. 3. zastar. uiti čemu, rešiti se česa: srečno je odšel nevarnosti / ne boš mi odšel
   ● ekspr. kazen ti ne odide gotovo boš kaznovan; ekspr. njena mladost je hitro odšla minila; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko; odšel je na novo službeno mesto prestavljen je bil; evfem. odšel je na drugi svet umrl je; pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil

odšèl -šlà -ò knjiž.: odšli gostje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. leteč se oddaljiti: ptice so odletele z drevesa / letalo je odletelo / publ. delegacija je včeraj odletela se je odpeljala z letalom; drobec kamna mu je odletel v oko padel; žoga je odletela mimo gola zletela
   // odleteti stran; pren. misli so mu odletele v domači kraj
2. 2. nav. ekspr. zaradi močnega sunka, udarca prenehati biti na določenem mestu: sunil je stol, da je odletel / pahniti koga, da odleti v zid; udarec je bil tako silovit, da je napadalec odletel po tleh
   // zaradi sile prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: potegnil ga je za plašč, da mu je odletel gumb; avtomobilu je med vožnjo odletelo kolo / veja je ob prvem udarcu odletela
3. 3. odbiti se, odskočiti: krogla je odletela od zidu; sekira je odletela od grče
4. 4. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če ne bo delal, bo odletel; odleteti iz službe, organizacije / odleteti s predsedniškega mesta
   ● ekspr. zaradi tega mu lahko odleti glava je lahko ubit, usmrčen; ekspr. že drugič mu je nagrada odletela je ni dobil; ekspr. od obiskovalcev je slugi odletel marsikateri dinar je sluga dobil precej denarja; ekspr. odleteti k sosedu odhiteti, steči; žarg., šol. odleteti pri izpitu ne opraviti ga; pog. pri tej ženski si odletel ne boš več njen prijatelj; ne ljubi te več

odletèl in odletél -éla -o: iskati odleteli del; odletela ptica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. priti v stanje, ko prenehajo življenjski procesi v delu organizma: celice odmrejo; korenine, listi odmrejo; odmrle so mu roke in noge
2. 2. ekspr. prenehati obstajati: v teh rekah je življenje skoraj v celoti odmrlo / nekatere funkcije države so odmrle; marsikatero prijateljstvo odmre
   ● ekspr. odmreti svetu, za svet prenehati se zanimati za ljudi, dogajanje v svetu, življenju
3. 3. zastar. umreti, pomreti: vsi domači so mu odmrli; oče mu je odmrl pred letom
   ♦ polit. država odmre izgubi značilnosti politične sile nad družbo

odmŕl -a -o: odmrli deli rastlin; odžagati odmrle veje; noge je imel kakor odmrle
♦ čeb. odmrla čebelja družina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli; omet je na več mestih odpadel; zreli sadeži sami odpadejo; avtomobilu je odpadel blatnik; ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / redko lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše
   ● ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav
2. 2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli; odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli
   // odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna
3. 3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več
   ♦ lingv. polglasnik je na tem mestu odpadel
   // ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla
4. 4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo; publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil
   // publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil
5. 5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče
   // kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren

odpádel -dla -o: odpadlo listje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

odrevenèl in odrevenél -éla -o: odreveneli prsti; stal je kakor odrevenel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. ekspr. prenehati dejavno živeti: zavedal se je, da je že odživel in da mu preostane le še životarjenje
   // umreti, odmreti: dolgo je živela in nazadnje odživela; pren. to čustvo v njem je že davno odživelo
2. 2. redko preživeti: vsakdo ima pred seboj dneve, ki jih mora tako ali drugače odživeti

odživèl in odživél -éla -o star.: življenje s starim, odživelim človekom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati gluh: na starost je oglušel; popolnoma oglušeti; nastal je tak hrup, da bi skoraj oglušel
2. 2. redko postati neobčutljiv, brezčuten: prsti so mu oglušeli od mraza

oglušèl in oglušél -éla -o: oglušel otrok; oglušela ušesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ogolèl in ogolél -éla -o: ogolel gozd; ogolele površine so pogozdili; ogolelo drevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. dobiti rjavo barvo kože: na morju je lepo ogorel
2. 2. nekoliko zgoreti: ob požaru so tramovi ogoreli

ogôrel tudi ogorèl in ogorél -éla -o: od sonca ogorel obraz; bronasto ogorela polt; ogorelo drevo

ogorèn -êna -o pog.: biti ogoren od sonca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ohlapèl in ohlapél -éla -o: ohlapela jadra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ohripèl in ohripél -éla -o: ohripela ženska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ohromèl in ohromél -éla -o: ohromela noga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati tak kot kamen: snov se je zgostila in okamnela; pren., ekspr. v hipu so mu pesti okamnele in udaril ga je z vso silo
2. 2. ekspr. postati negiben, tog: okamnel je od groze, začudenja / obraz mu je počasi okamnel

okamnèl in okamnél in okamenèl in okamenél -éla -o: okamnele živali; pred poveljnikom je stal kot okamnel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

okopèl in okopél -éla -o: okopela moka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

okopnèl in okopnél -éla -o: okopnele skale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. otrpniti, odreveneti: prsti so mu od mraza okoreli
   ♦ med. postati zaradi organskih sprememb manj in počasneje gibljiv
2. 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti: duševno okoreti / vsaka organizacijska oblika počasi okori

okorèl in okorél -éla -o: okorel organizacijski aparat; okoreli sklepi
● publ. okorel zločinec nepoboljšljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. spremeniti se v kost: hrustanec okosteni
   // med. bolezensko otrdeti zaradi zakostenitve ali poapnenja: mišica okosteni
2. 2. ekspr. postati nesposoben za sprejemanje novosti: bil je eden redkih filologov, ki ni okostenel; okostenel je v svoji stroki / navade lahko okostenijo / publ. tradicionalna logika je okostenela v shemo je postala shema

okostenèl in okostenél -éla -o deležnik od okosteneti: okostenel hrustanec; okosteneli predpisi; to je okostenel človek; okostenela vojna taktika zastarela
// ekspr. zelo suh: okosteneli otroci; okostenele roke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

okrepenèl in okrepenél -éla -o: okrepenelo telo; bil je kakor okrepenel od strahu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

okrnèl in okrnél -éla -o: okrneli popki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

okrvavèl in okrvavél -éla -o: okrvavele oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda je oledenela
   // prekriti se z ledom; poledeneti: cesta je oledenela; površina jezera je že oledenela
2. 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je oledenela
3. 3. ekspr. postati negiben, tog: oledeneti od groze, strahu; vztrepetal je in oledenel
   // v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: kadar me je pogledal, mi je oledenela kri; ob tem kriku mu je oledenelo srce
   ● ekspr. prej prijazni pogled mu je oledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob tej grozovitosti jim je smeh oledenel na licih izginil z lic

oledenèl in oledenél -éla -o: oledeneli pogled; oledeneli vrhovi gor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni
2. 2. ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel

olesenèl in olesenél -éla -o: olesenelo steblo, vlakno; obstal je kot olesenel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. priti v stanje brez zavesti, zavedanja: omedleti od bolečine, strahu
2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezda na nebu je omedlela in ugasnila
   ● zastar. fotografije so že precej omedlele obledele

omedlèl in omedlél -éla -o: našli so jo omedlelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

omeglèl in omeglél -éla -o: omeglela okna; od vina omeglele oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

omesenèl in omesenél -éla -o: omeseneli listi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

omladèl in omladél -éla -o: omladelo drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

omodrèl in omodrél -éla -o: omodrele ustnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

omršavèl in omršavél -éla -o: omršavel obraz; omršavela živina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

omrtvèl in omrtvél -éla -o: omrtveli deli telesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. z dajalnikom postati zoprn: celo petje ji je omrzelo; življenje mu je do skrajnosti omrzelo
2. 2. postati nedostopen, hladen: po tem dogodku je omrzel / pogled mu je omrzel

omrzèl in omrzél -éla -o: omrzelo ime

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati nem: po hudi bolezni je onemel in oglušel
2. 2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti: kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja vest ni nikoli onemela; začutila je, kako je vse onemelo v njej
3. 3. ekspr. postati zelo presenečen, začuden: onemel je pred njeno lepoto; ob tem nastopu so poslušalci kar onemeli / onemeti od začudenja zelo se začuditi
4. 4. knjiž. utihniti: ptice v vejah so onemele / godba je onemela / v jeseni planine onemijo v planinah postane mirno, tiho
   ♦ lingv. nenaglašeni samoglasnik včasih onemi se ne izgovarja več

onemèl in onemél -éla -o: onemel je obstal pred očetom; onemele gore; onemele ptice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

opustèl in opustél -éla -o: golo in opustelo drevje; opustelo poslopje; gledal sem ga vsega opustelega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ordèl in ordél -éla -o: ordel obraz; ordelo listje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

orjavèl in orjavél -éla -o: orjaveli travniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

orosèl in orosél -éla -o: orosela šipa; oroselo oko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

orumenèl in orumenél -éla -o: orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela
2. 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami

osamèl in osamél -éla -o 
1. 1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce
2. 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

osinjèl in osinjél -éla -o: od mraza, strahu osinjele ustnice
● knjiž., redko osinjeli obraz je za trenutek zardel bledi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati sirota: s šestimi leti je osirotela; zgodaj osiroteti
2. 2. star., v zvezi s hiša postati prazen, nenaseljen: hiša je osirotela in se bo začela podirati
   // obubožati: sosed je osirotel in se z ostanki premoženja preselil

osirotèl in osirotél -éla -o: skrbeti za osirotele otroke; osirotela hiša
♦ čeb. osirotela čebelja družina čebelja družina, ki je brez matice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv: brada mu je osivela; lasje osivijo / knjiž. obraz ji je osivel
2. 2. dobiti sive lase: od strahu osiveti; v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli
3. 3. knjiž. postarati se: zdaj sem osivel in veselja ni več
   ● knjiž., ekspr. v tej službi je osivel zelo dolgo je (bil) v tej službi

osivèl in osivél -éla -o: osiveli lasje; že osivel moški

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi
2. 2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli
   // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi
   ♦ lingv. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito

oslabèl in oslabél -éla -o: okrevališče za oslabele otroke; biti oslabel od bolezni; po tej bolezni je vstal še bolj oslabel; našel ga je še živega, a zelo oslabelega; oslabele oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele
2. 2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta
3. 3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage
   ● ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen

oslepèl in oslepél -éla -o: oslepele oči; napol oslepela in gluha ženska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ostarèl in ostarél -éla -o: ostareli starši; ekspr. ostarela dekleta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. knjiž. postati podoben stebru: po teh predelavah je kip ostebrel
2. 2. ekspr. postati negiben, tog: ob teh besedah je ostebrel

ostebrèl in ostebrél -éla -o: ostebrele figure

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati podoben steklu: riž zalijemo, ko ostekleni
   ♦ metal. pesek ostekleni se spremeni v steklasto snov
2. 2. ekspr. postati negiben, tog: ostekleneli so od groze / ko je to videl, mu je obraz osteklenel
   // v zvezi z oči na široko odpreti veke in ne premakniti zrkla: bolniku oči osteklenijo / ob pogledu na ta prizor so jim osteklenele oči

osteklenèl in osteklenél -éla -o: osteklenel pogled; gledal ga je z osteklenelimi očmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

osteklèl in osteklél -éla -o: osteklel pogled; osteklele oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. obdati rastline z zemljo: osuti krompir; osuti vrtnice; pren. zima je osula veje z ivjem; drevo se je osulo s cvetjem
2. 2. povzročiti, da kaj v večjih količinah odpade: veter je osul listje z drevja

osúti se 
1. 1. v večjih količinah pasti s česa: zaradi slane se je listje osulo
   // izgubiti cvete, liste, seme: cvet se posuši in osuje; paziti, da se snopi preveč ne osujejo
2. 2. knjiž., ekspr. miniti, preiti: poletje se je osulo skoraj neopazno / ljubezen, sreča, upanje se kmalu osuje; življenje se mu bo osulo
   ● star. izpuščaj se osuje po koži izpusti

osúl in osùl -úla -o: osulo igličevje

osút -a -o: krompir je že osut; trta je bila osuta in prazna; osuto seme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ospèl in ospél -éla -o: ospeli cvetovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ošibèl in ošibél -éla -o: ošibele noge; ošibelo telo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati nekoliko temen: nebo je otemnelo
   // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce otemni; zjutraj zvezde otemnijo niso več vidne
2. 2. knjiž. postati manj izrazit: njegova slava je otemnela
3. 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz mu je otemnel
   ● knjiž. vsa okna v vasi so otemnela v nobeni hiši več ne gori luč; knjiž. um mu je otemnel postal je duševno bolan

otemnèl in otemnél -éla -o: srebro, otemnelo od starosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

otolstèl in otolstél -éla -o: otolstela psička je ležala v senci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati manj občutljiv za zunanje dražljaje: vsi čuti so mu otopeli; za bolečine je že otopel
2. 2. izgubiti voljo, zanimanje za kaj: zaradi prestanega gorja je otopela; od neprestanega dela pri stroju je že skoraj otopel / duševno otopeti
   // pojaviti se v manjši meri, v manj izraziti obliki: ni čudno, da so mu v takem okolju otopela čustva / čut dolžnosti, odgovornosti mu je otopel; vest jim je že čisto otopela
3. 3. redko postati top, manj oster: ostri robovi kamenja so hitro otopeli

otopèl in otopél -éla -o: ostali so neprizadeti, otopeli; čustveno otopel človek; otopel za lepoto; prisl.: otopelo strmeti predse

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati trd, trši: po gnetenju je snov otrdela / nekaterim žuželkam so krila popolnoma otrdela
2. 2. postati manj gibljiv, manj prožen: prsti, udje so mu z leti otrdeli / otrdeti od mraza, od dolge vožnje
   // ekspr. postati negiben, tog: od strahu smo otrdeli / obraz mu je v trenutku otrdel
3. 3. ekspr. postati trd, brezčuten: v tem poklicu je čisto otrdel / srce ji je otrdelo
   ♦ lingv. otrdeti izgubiti palatalni element; med. mišica otrdi postane napeta in manj prožna

otrdèl in otrdél -éla -o: otrdela koža; otrdela plast zemlje; otrdelo koleno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ovdovèl in ovdovél -éla -o: živela je s svojo ovdovelo hčerjo in vnukom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ovenèl in ovenél -éla -o: ovenel cvet; starček z ovenelim obrazom; ovenelo listje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati zdrav: ni veliko upanja, da bi ozdravel; ozdraveti od pljučnice
2. 2. ekspr. čustveno se pomiriti, umiriti: le počasi je ozdravel, ko ga je zapustila

ozdravèl in ozdravél -éla -o: ozdravele vojake so poslali nazaj na fronto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ozébel -bla -o: ozeble noge so jo začele boleti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. dobiti (zelene) liste: drevo spomladi ni več ozelenelo / po dežju je njiva hitro ozelenela
2. 2. postati zelen: brez svetlobe rastline ne ozelenijo

ozelenèl in ozelenél -éla -o: ozelenela breza, bukev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati (ponovno) živ: princeska v pravljici oživi / mrtvo oko spet oživi / spomladi narava oživi
   // začeti se gibati, premikati, kot da bi bil živ: lutke v njegovih rokah so oživele; sence na steni so oživele
2. 2. postati živahen, dejaven: ob novici je vsa oživela; oživeti v pričakovanju dogodka / njen obraz je oživel
   // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: zvečer so ulice oživele; brezoseb. zunaj je naenkrat oživelo
3. 3. ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so oživeli spomini; sum je oživel v njegovi duši

oživèl in oživél -éla -o: oživela narava

ožívljen -a -o: v pričakovanju oživljen obraz; prisl.: fant je oživljeno nadaljeval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ožoltèl in ožoltél -éla -o: kos ožoltelega papirja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti
   1. a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo padla; drevo se mora prav zasekati, da pade v želeno smer / pasti po stopnicah / zadeta žival je padla se je zgrudila; konj je padel pod njim / ekspr.: zaradi dolgov je moral gozd pasti so ga morali posekati; pšenica je v dveh dneh padla bila požeta; od utrujenosti je kar padel na stol se brez moči usedel; padel je pred njim na obraz vrgel se je
   2. b) z višjega mesta: veja se je odlomila in je padel; pasti s konja; pasti z ladje v morje; knjiga je padla s police; pasti v brezno, za omaro / milo mu je padlo iz rok; otrok ji je padel iz naročja
      // prenehati biti nameščen kje: kamenček je padel iz prstana; jermen je padel s kolesa se snel; petlje so padle s pletilke; ekspr. od presenečenja so mu oči skoraj padle iz jamic zelo je izbuljil oči
      // listje je že padlo z drevja odpadlo
2. 2. premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže priti kam: bomba je padla na hišo; jabolko mu je padlo na glavo / ogrizek je padel zraven koša; gošča je padla na dno se usedla; smet mu je padla v oko; žoga je padla v koš / ekspr.: race padejo na vodo zlasti zvečer priletijo, se spustijo; jed je kar padla vanj zelo hitro jo je pojedel; neka roka mu je trdo padla na ramo začutil je močen prijem na rami
   // v zvezi z na pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago: skakalec se je v zraku obrnil in srečno padel na bok; lahko bi padel na glavo in se ubil; maček pade na noge
3. 3. s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: mesečina je padla v sobo; svetloba mu je padla na obraz / njena senca je padla na steno / megla je padla na polje; spraviti seno v kopice, preden pade rosa / padlo je le nekaj kapelj le malo je deževalo
   // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je padel mrak; padla je rosa; bojijo se, da bo padla slana; ekspr. noč je padla na zemljo znočilo se je
4. 4. pog. nepričakovano, nenapovedano priti: padel je k njemu ravno ob kosilu; ni pisal, kar padel je v hišo / v podjetje je padel inšpektor
   // nehote, po naključju priti: iskal sem izhod, pa sem padel v stanovanje / padel je med veseljake; pasti v slabo družbo / padel je v to delo in ga mora končati nehote, po naključju ga je dobil; naložili so mu ga
5. 5. spremeniti položaj v smeri navzdol: ko je odpela lase, so ji padli po hrbtu / glava mu je padla na prsi se mu povesila
   // navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padejo
6. 6. zmanjšati se, znižati se, navadno v precejšnji meri: hitrost vožnje je v drugem krogu padla; pritisk in temperatura sta padla / cena nekaterih izdelkov je padla / število obiskovalcev je padlo pod lansko povprečje / disciplina je padla se je poslabšala; publ. njihova morala je padla
   // priti na nižji ton, manjšo glasnost: pasti z glasom ob zaključku misli; ekspr. glas sirene je v žalostnem tonu padel in izzvenel
   // s prislovnim določilom priti v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: tako daleč je padla, da je začela vohuniti; globoko ste padli, odkar ste brez varstva; nižje je padel, kot smo mislili / glede okusa smo zelo padli
7. 7. biti osvojen, vdati se: okoliščine, v katerih je mesto padlo; po večdnevnem obleganju je trdnjava padla / publ. v tem času je padel najvišji vrh so prišli nanj
   // publ. izgubiti vpliv, veljavo, položaj: realizem je padel, na njegovo mesto je stopila nova romantika / rekord bo padel bo presežen; vojaška vlada je padla morala odstopiti
   // publ. biti odstranjen, izginiti: s tem je padla zadnja ovira za razvoj; pregraje med ljudmi so padle / padel je tudi ta dvom
8. 8. biti ubit v boju: padel je na fronti; pasti v napadu na sovražnikovo postojanko; padel je med vojno kot partizan / pasti za domovino, svobodo; pasti junaške smrti
9. 9. ekspr., navadno v zvezi s po napasti: letala so padla po nas; padel je z veliko vojsko po njih / padli so po njih s palicami
   // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: ko je povedal svoje mnenje, so vsi padli po njem / padli so po njegovi knjigi
   // začeti hlastno jemati, si prisvajati: pasti po plenu / tujci so padli po naši zemlji / pasti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti; pren. kar padel je po knjigi
10. 10. nav. ekspr., v zvezi z na, s izraža, da kaj neprijetnega začne ali preneha
    1. a) biti obveznost za koga: dajatve so padle na ljudstvo; skrb za otroka je padla na stare starše / pog.: njeno delo je padlo nanj je moral opravljati on; odgovornost za nesrečo pade tudi na vas tudi vi ste odgovorni zanjo; sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; očetova jeza je padla tudi nanj tudi njega je oče kaznoval
    2. b) prizadevati koga: težko breme mu je padlo s pleč; hudo gorje mu je padlo na glavo / utrujenost je padla z njega; ko smo to izvedeli, je padla na nas težka mora
       // pog. priti v posest koga, postati last koga: po materini smrti je hiša padla na sina / nanj je padlo premalo dediščine prišlo, je dobil
       // nekaj njegove slave je padlo tudi na druge tudi drugi so je bili deležni
11. 11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: odločitev o tem še ni padla; padlo je povelje za naskok; padlo je nekaj predlogov nekaj stvari je bilo predlaganih; padlo je vprašanje, kje dobiti sredstva vprašali so
    // padlo je nekaj strelov; v prvem polčasu sta padla dva gola bila dosežena
12. 12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: pasti v duševno krizo; padla je v apatijo, obup postala je apatična, obupana; pasti v dvome začeti dvomiti; pazi, da ne padeš v nesrečo ne boš nesrečen; pog. pasti v nezavest omedleti
13. 13. ne izdelati v šoli, pri izpitu: v prvem letniku je padel in ponavljal / pasti iz matematike / pasti pri izpitu, maturi
14. 14. ekspr. narediti moralno slabo, neprimerno dejanje: v takih okoliščinah marsikdo pade; vsak lahko pade
15. 15. pog. priti na, biti na: državni praznik pade na nedeljo; novo leto je padlo na petek / ti dogodki padejo v zadnje leto vojne so se zgodili v zadnjem letu vojne
    ● pog. tu in tam pade kaka kletev je izrečena; ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; ekspr. krinka je padla pokazalo se je pravo, resnično bistvo, podoba česa; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; pog. upal je, da bo tudi njemu kaj padlo (v žep) da bo tudi on kaj dobil; pog. vse letnice so mu padle iz glave je pozabil; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; žarg., gled. pasti iz vloge prenehati igrati skladno z vlogo; pog. pasti komu okrog vratu objeti ga; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; pog. čakal je tisti, ki je s hruške padel ne bom te počakal; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; ekspr. pasti na kolena poklekniti; biti premagan, vdati se; ekspr. pasti na kolena pred kom kleče ga prositi; ekspr. hiša je padla na kup se je podrla, je razpadla; ekspr. to mi ni padlo na misel, na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. oko mu je padlo nanjo pogledal jo je; vzbudila je njegovo zanimanje; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh; publ. društvo je padlo pod zakon je moralo podrediti svoje delovanje zakonu; pog. pasti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; pasti občini v breme živeti na stroške občine; pog. dela, kar mu v glavo pade kar se mu ljubi; pog. le kaj ti je spet padlo v glavo česa si se domislil; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; pog. sovražnik jim je padel v hrbet napadel jih je od zadaj; zahrbtno napadel; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. padel je policiji v mrežo, zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. čakal je, da mu bo padla v naročje pristala na ljubezenski odnos z njim; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; pog. to je tako, da pade v oči zelo opazno; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. v njenih očeh je padel začela ga je manj ceniti, spoštovati; vznes. pasti v prah pred kom zelo se ponižati; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; žarg., lov. na lovu je padlo več srn bilo uplenjenih, ustreljenih; pog. tepel ga je, ne da bi pazil, kam pade po katerem delu; nižje pog. voz je bil ves zvezan, da ne bi padel narazen razpadel; nižje pog. pasti noter priti v neprijeten, kočljiv položaj; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; nižje pog. oči so mu padle skupaj zaspal je, zadremal je; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
    ♦ fin. tečaj dolarja je padel; šah. figura je padla nasprotnik jo je odstranil s svojo potezo iz igre; šport. pri doskoku je padel

pádel -dla -o: postaviti spomenik padlim borcem; nanovo padli sneg
● evfem. padla dekleta vlačuge, prostitutke
♦ rel. padli angel hudič; sam.: grobovi padlih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

perèl in perél -éla -o: sedel je na perelo klop

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poapnèl in poapnél -éla -o: poapnele žile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pobesnèl in pobesnél -éla -o: ubiti pobesnelo žival; prisl.: pobesnelo kričati, razgrajati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poblaznèl in poblaznél -éla -o: poblaznel človek
● ekspr. v poblazneli grozi je tekel za njim zelo veliki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. izgubiti naravno barvo: shujšal je in pobledel / lica so mu pobledela
   // prebledeti: ob tej novici je pobledel; pobledeti od jeze, strahu; pobledel je kot zid
2. 2. redko obledeti: črnilo, slika z leti pobledi
3. 3. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so pobledele
4. 4. knjiž. postati manj izrazit: spomin na to mu je že pobledel

pobledèl in pobledél -éla -o: pobledel obraz; od pranja pobledela obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

počrnèl in počrnél -éla -o: počrnele roke, stene; počrnelo lice, srebro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. narediti, povzročiti, da kaj začne
   1. a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik
   2. b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik skupščine pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi
2. 2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti
3. 3. narediti, povzročiti
   1. a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo
   2. b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe
4. 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor
5. 5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat
6. 6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino
7. 7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo
8. 8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale
   // narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin
   // začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje
   // ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic
   ● žarg. drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano

pognáti se 
1. 1. začeti se hitro premikati: pognal se je iz hiše, na cesto; s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev; po smučini se je pognal naslednji smučar; letalo se je pognalo navzgor / v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati
   // pognati se v beg začeti bežati
2. 2. s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: pognati se s čolna na kopno; riba se je pognala za mušico; plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko / pognal se je na konja in ušel / ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil
3. 3. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: dva orjaka sta se pognala name; pognal se je vanj in ga začel daviti
4. 4. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: steza se je strmo pognala v breg / stena pred njimi se je pognala v nebo
   ● ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se

pognàl -ála -o: knjiž. iz tradicije pognala poezija

pognán -a -o: pognan stroj; pognan od doma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. biti v požaru, ognju uničen: velik del gozda je pogorel; hiša je pogorela, hlev je pa ostal; ekspr. pogoreti do tal popolnoma
   // pog., ekspr. sosed je pogorel pogorela mu je hiša, gospodarsko poslopje; brezoseb. pogorelo jim je
   ● ekspr. trikrat seliti, preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči
2. 2. zgoreti do konca: vsa drva so pogorela; sveča je pogorela / ogenj v peči je pogorel ugasnil
3. 3. ekspr. doživeti neuspeh: režiser je s svojo predstavo pogorel; pri volitvah so pogoreli; klavrno pogoreti; pogoreti na celi črti popolnoma, v celoti
   // načrt je pogorel ni bil uresničen, izpeljan; pri partiji šaha je spet pogorel bil premagan
4. 4. star. prenehati žareti: zarja nad gorami je pogorela

pogôrel tudi pogorèl in pogorél -éla -o: pogorel les; pogorela domačija; sam.: zbirati prispevke za pogorele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pokrnèl in pokrnél -éla -o: pokrneli ostanki kril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. spremeniti se v led; zmrzniti: ostanki snega na dvorišču so poledeneli
   // prekriti se z ledom: če je ob deževju mrzlo, cesta poledeni / jezero je poledenelo
2. 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mi čisto poledenele
3. 3. ekspr. začutiti velik strah, grozo: ob prvem strelu je poledenela / kri mu je poledenela

poledenèl in poledenél -éla -o: poledenele ceste

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pomodrèl in pomodrél -éla -o: pomodrele ustnice; obleke vinogradnikov, pomodrele od galice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

ponarodèl in ponarodél -éla -o: ponarodele pesmi; sam.: na sporedu so narodne in ponarodele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. ekspr. postati nespameten, nerazsoden: kadar se napije, ponori; ženska je čisto ponorela; v tej samoti bi človek ponorel / vse mesto je ponorelo ob njegovem prihodu
2. 2. ekspr., v zvezi z od postati zelo vznemirjen zaradi močnega čustva: ponoreti od ljubezni, navdušenja, razburjenja, sreče, veselja
3. 3. pog. postati duševno bolan: jetnik je v samici ponorel; zaradi mučenja je ponorel
4. 4. ekspr. začeti zelo hitro, nepravilno delovati, se premikati: avtomobil je ponorel; kazalci so ponoreli; raketa je ponorela in začela švigati sem in tja
   ● ekspr. ali si ponorel zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno, nerazsodno; ekspr. otroci so na travniku kar ponoreli so začeli divje, razposajeno tekati sem ter tja; ekspr. ponorel je za tisto lepotico zaljubil se je vanjo; ekspr. rekel je, da je včasih dobro malo ponoreti se (hrupno) pozabavati

ponôrel tudi ponorèl in ponorél -éla -o: ponorel človek; tekali so po stanovanju kot ponoreli; vpila je kot ponorela
● ekspr. v ponorelem strahu se je oklenila moževe roke v zelo velikem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pooglenèl in pooglenél -éla -o: pooglenela skorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pordečèl in pordečél -éla -o: pordečela koža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pordèl in pordél -éla -o: pordelo večerno nebo; od joka pordele oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel
2. 2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela

porjavèl in porjavél -éla -o: porjavela koža; trava je že porjavela; porjavelo železo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

poroženèl in poroženél -éla -o: poroženele celice; poroženela koža
♦ anat. poroženela povrhnjica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

porumenèl in porumenél -éla -o: porumeneli listi dnevnika; od nikotina porumeneli prsti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

posinjèl in posinjél -éla -o: posinjeli prsti; mrzle, posinjele ustnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati siv: deske na dežju posivijo / brada mu je zgodaj posivela; lasje so mu že precej posiveli pri njegovih laseh prevladuje siva barva
   // nebo pred dežjem posivi; premalo izprano perilo polagoma posivi postane umazano belo; od strahu je posivel v obraz
2. 2. dobiti sive lase: v enem tednu je posivel; v njegovi družini zgodaj posivijo

posivèl in posivél -éla -o: na sencih posiveli lasje; njegov obraz je bil posivel, oči kalne; moški s posivelo brado

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

posteklenèl in posteklenél -éla -o: posteklenela čebula
● ekspr. smučati se na posteklenelem smučišču poledenelem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

postvarèl in postvarél -éla -o: postvarelo človekovo bistvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

posurovèl in posurovél -éla -o: posurovel človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. postati nekoliko temen: koža na soncu potemni; svetli lasje kasneje potemnijo; nebo je hitro potemnelo; v dimu stene potemnijo / oči so ji potemnele od žalosti
   // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce potemni; zjutraj zvezde potemnijo niso več vidne
   // svetloba potemni; pren. njena lepa skrivnost bi potemnela, če bi zanjo vedeli drugi
2. 2. knjiž. postati manj izrazit: slava, sloves sčasoma potemni
3. 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: od jeze je potemnel / potemneti v obraz / obraz mu je potemnel, ko je to slišal

potemnèl in potemnél -éla -o: pod potemnelim stropom visi svetilka; stol iz potemnele hrastovine; potemnela vera v uspeh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pozébel -bla -o: pozebli posevki; pozeblo cvetje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pozelenèl in pozelenél -éla -o: pozelenela medeninasta posoda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

požoltèl in požoltél -éla -o: stara požoltela knjiga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prebledèl in prebledél -éla -o: gledal je prebledele obraze in molčal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. a) bolezni: preboleli so ošpice, tifus, zlatenico; pog. preboleti gripo na nogah, stoje ne da bi ležal
   // preboleti bolezen
2. b) določenega, zlasti neugodnega duševnega stanja: preboleti krizo; lani je prebolel hudo nesrečo, poraz, sramoto
   // prenehati biti žalosten zaradi česa: to sem že prebolel; očetove smrti ni mogla preboleti / so stvari, ki jih ni mogoče preboleti pozabiti
   // pog. fanta je že prebolela
   ● pog. teh nekaj tisočakov bom že prebolel jih bom z lahkoto plačal; ne bo mi hudo zaradi njihove izgube

prebólel tudi prebolèl in prebolél -éla -o: spomin na prebolelo nesrečo

prebolèn -êna -o: žalostni spomini so že preboleni; prebolena gripa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

pregôrel tudi pregorèl in pregorél -éla -o: pregorela žarnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali
   // s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice
   // priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo
2. 2. s predlogom spremeniti, menjati
   1. a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k partizanom
   2. b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja; podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje
      // od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka)
   3. c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok
   4. č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina; hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci
      // precej materinih lastnosti je prešlo na hčer
      // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je
3. 3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči: poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh
4. 4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel; ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina; nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo
5. 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk
   ● ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšalo

prêšel -šla -o star.: prešli dnevi, dogodki; spomin na prešlo srečo; prešlo sadje
● star. to stvar so ugotovili že v prešlem stoletju minulem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi
2. 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti
   ● ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel

prekipèl in prekipél tudi prekípel -éla -o: duh po prekipelem mleku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

premŕl -a -o: premrli udi; bil je lačen in premrl; premrla zemlja

premŕt -a -o: otroci so bili vsi premrti; greti si premrte roke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prepásti se zgroziti se, prestrašiti se, osupniti: nemalo so se prepadli, ko so to slišali; v duši se je ves prepadel

prepádel -dla -o: mož s sivimi lasmi in prepadlim obrazom; prepadli so strmeli drug v drugega; prepadlo kraljestvo

prepàl -ála -o: prepal človek

prepáden -a -o: prepaden glas, pogled; prepadeni obrazi čakajočih; prepaden je strmel vanj; po prečuti noči so bili prepadeni in bledi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

preperèl in preperél -éla -o: preperel les; zavese na oknih so že preperele; ekspr. preperela pročelja hiš
● ekspr. od pijače je že ves preperel izčrpan, oslabel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prerjavèl in prerjavél -éla -o: prerjavele cevi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prestarèl in prestarél -éla -o ostarel: prestarel človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prezébel -bla -o: na okno prileti prezebel ptiček; lačni so in prezebli; vsa srečna jim je stiskala prezeble roke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

prezôrel in prezorèl in prezorél -éla -o: prezorelo grozdje, žito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. biti, ostati kje določen čas: mladost je preživel v domačem kraju; kje ste preživeli nedeljo; otroci so preživeli počitnice pri teti / z njim je preživela prijetno popoldne
   // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: mladost je preživel v revščini; noč smo preživeli v strahu, kaj bo / ekspr. nedeljo je preživel ob knjigi vso nedeljo je bral, študiral
   // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: preživel je lepe, težke čase; preživeti veliko hudega / koliko sramote je preživel zaradi nje
2. 2. ostati živ do konca trajanja česa: nesrečo so preživeli trije potniki; bolnica operacije ni preživela / noči ne bo preživel / te izgube ne bom preživel prenesel
   // nepreh. dobili so jesti samo toliko, da so preživeli ostali živi
   // ekspr. drevo ni preživelo hude zime
   // živeti dlje kot kdo drug: oče je preživel sina; vse nas boš preživel / ekspr. njegovo delo bo preživelo naš čas
3. 3. neustalj. preživiti: težko je preživel veliko družino; preživeti se z inštrukcijami

preživéti se postati nesodoben, zastarel: taka miselnost se je že preživela

preživèl in preživél -éla -o: misliti na preživele čase; preživeli nazori; preživeli potniki; sam.: skrb za preživele; to je nekaj preživelega

prežívljen -a -o: preživljeni načini dela

preživét -a -o: taki postopki so že preživeti; v rojstnem kraju preživeta mladost; sam.: to je nekaj preživetega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. s prevozom, prenosom začeti biti pri določeni osebi, v določenem kraju: pismo je že prispelo; od doma je prispela brzojavka; na postajo je prispela nova pošiljka blaga / prispelo je sporočilo, da so napad uspešno odbili
2. 2. priti: turista sta srečno prispela na cilj; prispel je v Italijo, odkoder bo nadaljeval pot v Jugoslavijo; prispeti z letalom, vlakom / vlak je prispel na postajo
   ● zastar. vsak po svoje so prispeli k uspehu tega večera prispevali

prispèl in prispél -éla -o: v roku prispele prijave; prispela poročila
♦ ptt sporočilo o prispeli poštni pošiljki

prispévši star.: prispevši na vrh, se je oddahnil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.

1. 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti
   1. a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je prišel v vrtinec in se potopil / prišel je mimo hiš, ne da bi vzbudil pozornost; ko je prišel z njim vštric, ga je pozdravil / prvi dan sta prišla do Beograda / s Kredarice na Triglav je prišel v eni uri pot od Kredarice na Triglav je prehodil
   2. b) na cilju poti: le dva člana odprave sta prišla na vrh; iz Ljubljane so odšli ob osmih, v Zagreb pa so prišli ob desetih / vlak je kljub okvari prišel pravočasno / po tej poti pridemo, se pride na Šmarno goro ta pot vodi, je speljana
   3. c) na drugi strani česa: težko so prišli čez ovire; priti čez reko, skozi predor
      // premikajoč se v določeno smer začeti biti bližje komu: pridi k meni; pridite k tabli / pridite bližje, naprej, sem / ekspr. prišel je na doseg roke približal se je
2. 2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu: vprašal ga je, kdo je prišel; počakali so, da pride še predsednik; iz hiše je prišla gospodinja; na oder je prišel pevski zbor; večkrat je prišel pod njeno okno; pridi ven, če si upaš; priti z zamudo; priti peš / prišel mu je odpret; priti h komu na obisk; priti na ples; prišel mu je na pomoč; priti po slovo / priti k vaji udeležiti se je
   // piščanec je prišel iz jajca se je izvalil; rastlina je že prišla iz zemlje priklila; na okno je prišla sinička priletela; v pristanišče je prišlo več ladij priplulo
   // ekspr. na mizo je prišla skleda žgancev so prinesli skledo žgancev; v čevelj mu je prišel kamen; v vodo so prišle smeti / kot vljudnostna fraza lepo, da ste prišli; kot povabilo pa še kaj pridite
   // po opravljeni poti začeti biti v prvotnem kraju: mati je že prišla iz mesta; priti iz tujine domov; priti pozno z dela; zjutraj gre, zvečer pride / priti od vojakov / priti nazaj vrniti se
   // s preselitvijo začeti prebivati, živeti kje: če ne boste mogli biti pri njih, pridite k nam; pred nekaj leti je prišel v našo vas / po vojni je prišlo v Ameriko mnogo Evropejcev / fant je prišel iz mesta in se tukaj še ne znajde je prej živel v mestu; ta rastlina je prišla k nam od drugod je bila prinesena
3. 3. postati član kake skupnosti: k pevskemu zboru je prišlo več dobrih pevcev / v tovarno je prišlo več mladih strokovnjakov; pog. rad bi prišel k železnici dobil zaposlitev pri železniškem podjetju
   // zakaj ne pridete med nas, v našo družbo se nam ne pridružite; kadar je prišel med vrstnike, so ga bili veseli se je srečal z njimi
4. 4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: od doma je prišla brzojavka, pošiljka; pismo še ni prišlo / na njen naslov je prišel paket; pog. honorar je že prišel na žiro račun je že na žiro računu
   // prišlo je sporočilo, da so vsi zdravi
5. 5. v zvezi z do pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod: nevihta ni prišla do nas; smrad iz tovarne ne pride do naselja / priti s kleščami do zoba; pog. z roko ne pride do tja ne doseže
   // pog. biti, nahajati se v prostoru do kod; segati: gozd pride ponekod do doline; lasje ji pridejo do srede hrbta; obleka ji pride do kolen / cesta pride le do žičnice je speljana
6. 6. začeti biti na kaki stopnji: napetost je prišla do viška / proizvodnja je prišla do stopnje, ko je ni več mogoče povečati / priprave so prišle v novo fazo / pri izkopu premoga so prišli na milijon ton letno
   // pri kakem ravnanju, opravilu začeti biti kje: ko je pri deklamiranju prišla do zadnje kitice, se je zmedla; s pletenjem je prišla skoraj do konca; prišel je le do prvih poskusov naredil je le prve poskuse
7. 7. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: na obraz ji je prišel čuden izraz; solze so ji prišle v oči / prišla je odjuga, povodenj, vročina nastopila je; prišla je toča / prišla je kriza, revolucija, vojna / prišel je čas setve, za setev; prišla je pomlad / prišla je pomoč; prišel bo poraz, uspeh; prišla bo starost in z njo bolezen / brezoseb.: v mednarodnih odnosih je prišlo do napetosti; prišlo je do odpoklica čet; bali so se, da bi prišlo do prepira; pazi, da ne pride do nesreče se ne zgodi nesreča
   // pog. jecljanje je prišlo od strahu je povzročil strah; ekspr. če kaj pride, me pokličite se zgodi; pog. ne vem, kaj bo prišlo iz tega nastalo, se razvilo
   // brezoseb. izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih nastopi dejanje, stanje: prišlo je, da je bil sam doma; spi na postelji ali na tleh, kakor pride; ekspr. če je ravno tako prišlo, je šel spat
8. 8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu: kazalo pride na konec knjige; na podlago pride debela plast peska; slika pride nad posteljo bo obešena
   // pog. med koruzo naj pride fižol naj se sadi
   // izraža, da je kaj kje upoštevano: ti avtorji bi lahko prišli v berilo / priti na seznam; vaša izjava bo prišla v zapisnik
   // začeti biti kam uvrščen pri razvrstitvi: pevska točka pride za recitacijo; to pride pod točko dve / prvi maj pride letos na nedeljo bo
9. 9. v zvezi z do postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: nihče ni vedel, kako so ujetniki prišli do orožja; s tožbo je prišel do parcele / niso prišli do svojih pravic niso si jih pridobili
   // z računanjem priti do pravilnega rezultata; priti do sklepov po dolgi razpravi / z oslabljenim pomenom: prišel je do prepričanja, da ne more pomagati prepričal se je; priti do spoznanja, ugotovitve
   // pog., z glagolskim samostalnikom ali odvisnim stavkom izraža nastop opravljanja dela, kot ga določa samostalnik: odkar imajo televizijo, redko pridejo do branja; ne pride do pospravljanja / ne pride do tega, da bi se oženil
10. 10. pog., v zvezi z ob izgubiti: pazi, da ne prideš ob čevlje; v vojni je prišel ob nogo / blago je prišlo ob barvo; krave so prišle ob mleko / žita so sejali samo toliko, da niso prišli ob seme le za seme
11. 11. pog., v zvezi z na izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi: na eno vzgojiteljico je prišlo dvajset otrok / koliko ti pride na uro dobiš, zaslužiš
    // izraža, da kaj začne biti obveznost za koga: vsa hlevska dela so prišla nanj; stroški so prišli nanjo morala jih je povrniti, plačati
12. 12. pog., v zvezi s pod začeti biti v območju česa: ta kraj je prišel pod občino Grosuplje / velik del slovenskega ozemlja je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo bil priključen Italiji
13. 13. pog. začeti obravnavati kaj: radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi; spet je prišel s to temo / treba je priti s stvarnejšimi dokazi navesti stvarnejše dokaze
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ravno pravi čas ste prišli s sporočilom; kar čakal je, kdaj bo prišel s tem vprašanjem bo to vprašal
14. 14. pog., z izrazom količine stati, veljati: zidar te pride tristo dinarjev na uro; koliko ti pride hrana / z oslabljenim pomenom to ga pride še enkrat toliko stati, kot če kupi ga stane
    // znesti: če sto delimo s pet, pride dvajset; ne pride mi toliko kot vam
15. 15. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
    1. a) s predložno zvezo: obleka je prišla iz mode; vozilo je prišlo iz ravnotežja; priti v nesrečo, nevarnost; priti v težaven položaj / publ. priti do izraza postati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec je prišel k zavesti se je zavedel; priti na oblast dobiti pravico odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti
       // priti iz rabe prenehati se rabiti; domačija je prišla na dražbo; prišel je pod njegov vpliv on je začel nanj vplivati; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati
       // pog. rad bi prišel do profesorja postal profesor; pitje kave je prišlo v navado postalo navada
    2. b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. prišlo mu je slabo postalo; star. kar vroče mu je prišlo, ko je to slišal
    3. c) nedov., pog., s pridevnikom: koruza pride predraga za krmljenje je; ta stvar pride pretežka, če je iz železa
       ● pog. ko pridejo leta, boš težje delal ko se boš postaral; ekspr. kadar ni ubogal, je prišla palica na pomoč kadar je bilo opominjanje brez uspeha, je bil tepen; pog. skozi luknjo pride vtaknjena železna palica je; se vtakne; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril izraža nastop določenega stanja, zaradi katerega pride do dejanja; pog. vse je naredil zate, ti pa prideš in mu očitaš malomarnost poudarja dejanje v sledečem stavku; ekspr. zdaj je prišla njegova ura uresničile so se mu želje; zdaj lahko uresniči svoje namere; evfem. prišla je njegova zadnja ura umira; tudi nanj pride vrsta tudi on bo moral to pretrpeti; tudi on bo moral umreti; ko so drugi utihnili, je on prišel do besede začel govoriti; ekspr. priti stvarem do dna, knjiž. do jedra popolnoma jih spoznati; publ. na posvetovanju niso prišli do skupnega jezika niso dosegli enakega mnenja o kaki stvari; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. otroci so že prišli do (svojega) kruha se sami preživljajo, vzdržujejo; priti do sape ustavil se je, da bi prišel do sape začel lažje dihati; publ. gospodarstvo ne pride do sape v gospodarstvu ne morejo začeti normalno delati, poslovati; ekspr. ni prišla do sape od presenečenja zelo je bila presenečena; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; pog. sam ne bi prišel do tega, na to, kar ste mi povedali ne bi spoznal, odkril, ugotovil tega; pog. kako pa pridete do tega, da si kar sami jemljete niste upravičeni; pog. nista prišla do ti nista se začela tikati; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. to mu je prišlo prav iz srca je rekel zelo iskreno, prizadeto; veliko izobražencev je prišlo iz njihove šole je vzgojila, dala njihova šola; ekspr. iz njegovih ust je prišla obsodba on je izrekel obsodbo; ekspr. ni vse za natis, kar pride izpod peresa kar kdo napiše; ekspr. poskrbi, da mi pride izpred oči da bo odšel; da ga ne bom več videl; pog. slabost je prišla od slabega zraka povzročil jo je slab zrak; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrasel; pog. bil je še začetnik, komaj je prišel z univerze jo je končal; pog. k hiši je prišla nova gospodinja dobili so novo gospodinjo; priti k sebi pog. čelo so mu zmočili z mrzlo vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je precej zredil; priti med ljudi star. slovnica je prišla med ljudi leta 1584 je izšla; stvar je že prišla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; priti na čisto v tej stvari sta prišla na čisto sta poravnala vse medsebojne obveznosti; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; priti na dan ekspr. knjiga je že prišla na dan je izšla; ti predmeti so prišli na dan pri izkopavanju so bili odkriti; vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. pridi z besedo na dan povej, kaj misliš; ekspr. po večletnem skrivanju je prišel na dan se je pokazal, se nehal skrivati; star. prišel je njemu na rame on mora skrbeti zanj; star. nadloge so prišle nadenj, nanj so ga prizadele; ekspr. prišla je na grmado sežgali so jo na grmadi; ekspr. prišel je na čudovito idejo, misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; priti na jezik govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; pog. priti na kant, na nič obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. priti na konja uspeti, doseči cilj; ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. še na misel, na pamet mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel, na pamet tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; pog. tudi ti boš prišel na moje boš v takih razmerah, stanju, kot sem jaz; pog. torej je prišlo na moje je tako, kot sem jaz trdil; ekspr. drama ne bo nikoli prišla na oder ne bo nikoli uprizorjena; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; priti na beraško palico popolnoma obubožati; priti na pot ekspr. pazi, da mu ne prideš na pot da ga ne začneš ovirati pri njegovi dejavnosti, delu; da te ne dobi, odkrije; ekspr. upala je, da bo prišel na pravo pot da bo začel živeti pošteno; priti na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; priti na svoj račun ekspr. misli, da bo prišel na svoj račun bo imel korist; ekspr. smučarji so prišli na svoj račun so se lahko dosti smučali; vprašanje je prišlo na dnevni red se je začelo obravnavati; po njegovi smrti je posestvo prišlo na sina postalo sinova last; pazi, da ne prideš na slabše da se ti ne bo godilo slabše; ekspr. v tem kraju je prišel na svet se je rodil; na uho mu je prišlo rahlo brnenje zaslišal je; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; priti na vrsto ta stvar še ni prišla na vrsto se še ne more obravnavati, uresničiti, opraviti; zdaj pridete vi na vrsto za plačilo boste morali vi plačati; ekspr. pazi, da ne prideš ob glavo da te ne ubijejo; ekspr. zaradi te nesreče je prišel čisto ob pamet ni sposoben premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; priti pred koga ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; stvar bo prišla pred sodišče bo obravnavana na sodišču; stvar je prišla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; ekspr. priti v konflikt s kom ne soglašati s kom, nasprotovati mu; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi; evfem. prišel je že v leta postaral se je; ekspr. tako ravnanje mu je prišlo v meso in kri je postalo njegova navada; prišel je popolnoma v njeno oblast popolnoma se je podredil njeni volji, njenim zahtevam; publ. problem manjšin je spet prišel v ospredje postal pomemben, pereč; knjiž. njegov pogum je prišel v pregovor je postal splošno znan; te znamke so že prišle v promet se že prodajajo, uporabljajo; priti v roke prebere vsako knjigo, ki mu pride v roke jo dobi, najde; pog. če mu bo prišel v roke, bo tepen če ga bo dobil, ujel; ekspr. ne bi rad njemu prišel v roke bil njemu podrejen; posestvo je prišlo v tuje roke je prenehalo biti last določene družine; priti v stik z drugimi deželami videti, spoznati jih; to mu še ni prišlo v zavest tega se še ne zaveda; pog. prišel je ljudem v zobe opravljajo ga; priti za kom ekspr. vino je prišlo za njim ga je upijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. prišlo je za njim, kaj je hotela šele kasneje je doumel; ekspr. vse to stradanje bo prišlo za teboj kasneje boš čutil posledice stradanja; evfem. kmalu bom prišel za teboj bom umrl; priti blizu sprl se je z nami, pa ne pride več blizu ne prihaja več k nam; ekspr. z ničimer mu ne prideš blizu zelo je nedostopen; ni ga mogoče prizadeti; priti daleč iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; nar. testo je že prišlo gor je vzhajano; priti kam ekspr. kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje izraža odklonitev; ekspr. kam smo prišli, zmeraj slabše je izraža nezadovoljstvo s stanjem; ekspr. vidite, kam je prišel s pijančevanjem kako zelo je moralno in gmotno propadel zaradi njega; priti naokrog pog. leto hitro pride naokrog mine; pog. novica je prišla naokrog se je razvedela; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; priti naprej nar. dostikrat mi naprej pride, kako smo živeli včasih se spomnim, pomislim; pog. prišel je naprej od njegovih pojmovanj njegova pojmovanja je razvil, dopolnil; pog. v kmetijstvu niso prišli dosti naprej niso dosti napredovali, se razvili; pog. v službi je prišel naprej dobil boljši položaj; pog. z zidanjem so prišli le malo naprej le malo so sezidali; pog. počasi je le prišel naprej si je gmotno opomogel; priti naproti knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; ekspr. pobotal bi se z njim, če bi mu le prišel malo naproti če bi mu pri tem malo pomagal; ne priti nikamor ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso prišla nikamor niso bila uspešna; pog. s svojo trmo ne boš nikamor prišel ne boš nič dosegel; odtod pride tudi ime kraja izvira; priti prav pog. če nisem prav prišel, lahko grem če nisem dobrodošel; pog. vsaka beseda mu prav pride vsako besedo zna spretno porabiti v šali, pogovoru; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; priti proč nižje pog. prašiči so mu proč prišli poginili; nižje pog. pri nas nobena reč proč ne pride se ne pokvari, uniči; priti skozi nižje pog. avto zaradi okvar pri kontroli ni prišel skozi so ga izvrgli, zavrnili; nižje pog. s tem denarjem ne pridemo skozi ne moremo shajati; nižje pog. poceni je prišel skozi ni bil huje poškodovan, kaznovan; ni imel dosti stroškov; priti skupaj pog. glede otrokovega imena nista prišla skupaj se nista zedinila; pog. tu prideta cesti skupaj se združita; pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; se ne bosta sporazumela; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. mladina bo zvečer prišla skupaj se bo zbrala; pog. prišel bo, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj; pog. stvar se je razvijala, kakor je prišlo nenačrtno; pride pa mine nobena stvar ne traja neskončno dolgo; nič ne pride samo od sebe za vsako stvar se je treba truditi; ekspr. vse pride, vse mine izraža pomirjenje s čim; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
       ♦ rel. priti v nebesa doseči posmrtno osrečujoče stanje zveličanih; šport. naše moštvo je prišlo v finale