Tiskanje

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

2.

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

1.

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

1.

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

Po simbol

simbol za kemijski element polonij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Po, simbola za element ↑polonij

pò1 in po prisl. (ȍ)
izraža porazdeljevanje enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: v sobah prenočuje po pet ljudi; v klopi sedijo po trije učenci; fanta imata po dvoje hlač / v sobi jih spi po pet / okrepljen: na vsakega našega sta navalila po dva sovražnika; vsak od otrok je dobil po eno darilo; vsaka skupina ima po enega vodnika; vedno je obljubljal po dvema ali trem hkrati / obsojena sta bila na po deset let vsak na deset let / vzgojil je nageljne s po dvema cvetoma / od strehe visijo po meter dolge sveče; ni ga domov po cele dni, po ves teden; sprehaja se po ure in ure, po cele ure, po več ur; v mesto hodi (po) dvakrat na leto; (po) koliko litrov porabi avtomobil na sto kilometrov / korakajo po dva in dva; stopati v vrsti eden po eden drug za drugim
// izraža prodajno ceno: plačevati kilogram kruha po dva evra; pog. mleko je po evro po en evro / inštruira po petnajst evrov na uro / v prilastkovi rabi dajte mi tiste češnje po pet evrov kilogram

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po2 predl.
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo
2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
II. z mestnikom
1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku
4. za izražanje premikanja
a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju o
b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih
7. za izražanje merila, vodila
a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami
9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
10. za izražanje vira, izvora
a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo
13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Po

Predlog

Po samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

polonij

IZGOVOR: [pə̀ó], rodilnik [pə̀ó] in [péó], rodilnik [péó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

PO

Predlog

PO samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

Postojna

IZGOVOR: [pə̀ó], rodilnik [pə̀ó]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Po -- [peó] m, simb. (ọ̑) kem. polonij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

PO -- [pəó] m, simb. (ọ̑) Postojna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po predl.

1.

z mestnikom za izražanje sredstva, posrednika

SINONIMI:

zastar. potem2, poslov.-uprav. potom, neustrez. prek2, neustrez. preko2

2.

z mestnikom za izražanje vira, izvora

SINONIMI:

za1

GLEJ ŠE SINONIM: čez2, glede na, na1, na1, na1, o1, ob, za1, za1, za1, zaradi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po predl. s tož. in mest.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po prisl.
1. po, izraža porazdelitev enakega števila, količine česa na vsako od imenovanih oseb, stvari, pojmov: ali greihe ziménom po ednom na prei zracſunati nemoremo TF 1715, 36; Oni ſzo zácsali praviti nyemi po ednom: nejli jaſz KŠ 1771, 147; i poſzlao je je po dvá KŠ 1771, 202; doli je poſzádite vſzáksem ſzedejnyi po pétdeſzét KŠ 1771, 198; Po ednom idemo vö z-etoga ſzvejta SŠ 1796, 175; Tak ti nasi dnévi po ednom odido BRM 1823, 20; Solszke regule skolnik po ednom raztolmacsi KOJ 1845, 8; Kelko falátov je meo po ednom KAJ 1870, 170; Na to je ednomi poednom eden püšlič dála BJ 1886, 12
2. izraža prodajno ceno: vzéli ſzo vſzáki po 'zukavczi KŠ 1771, 65; Gubacsov po kébli cena 17–19 frt. AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po predl. z mest.
1. po, za izražanje premikanja ali stanja: Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ino tebi pout kázal, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; po drügoj pouti ſzo sli nazáj KŠ 1771, 8; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; Po velikom ſzlápi ſze zdâ noſzimo BRM 1823, 158; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; Tá po goráj KAJ 1870, 9; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; Po hrbti je sive dlake AI 1878, 10; nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42
2. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: rávno po ravnoj pouti v nebéſza priti KŠ 1754, 10a; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; I po sztezi szpravicsanya Pela KAJ 1848, 9
3. za izražanje časa: koteraſze po jejſztvini ſzkoncſávajo navcſiti TF 1715, 45; i po etom ſitki ſitek vekivecſni TF 1715, 23; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; ino po bláſenoi ſzmerti vu ſzvoi orſzág gori vzéti SM 1747; Evangelistje .. po Kriſztusevom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1754, 3; Po Babilonſzkom ſzeljenyej je poroudo Salathela KŠ 1771, 5; Po eti ide Dalmatin Jüri KŠ 1771, A6b; Znáte, kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Csi ſcsés, po vrejmeni bom ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; gde ſzo te peſzmi po Predgi BRM 1823, II; Po ſzkoncsanom potüvanyi KAJ 1848, IX; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi szo sze szem prignali KOJ 1848; i po vrêmeni je vrli cslovek grátao 'z-nyega KAJ 1870, 50; pa po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1878, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkočila AI 1875, kaz. br. 8; Tu spi po dnévi AI 1878, 10
4. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: Sészt po iméni: Pervi tauje TF 1715, 10; Mi ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; Lebbeus po iméni Thaddeus KŠ 1771, 31; Ki ſzo v-Kriſztusi po vöri mrli SŠ 1796, 14; ete nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; sze imenuje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; Jo'zefje po priliki li sztrêlao závce AI 1875, 7; Krála ſzenyo, ſtero je po rédomnyemi pripovidávao KM 1796, 78; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9 b) pri usklajevanju, prilagajanju: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Csinyemi po vouli 'zivémo KŠ 1754, 12; nej je prisao v solo med deczo nedosztojno po pávrszkom oblecseni KOJ 1845, 5; celô po prôsztom je je velo szpraviti KAJ 1870, 155; Razlocsávajo sze glásznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6
5. za izražanje sredstva, posrednika: Kai vám Boug ponyém oznáva TF 1715, 6; Otecz nebeszki, po tvoiem ſzinei ABC 1725, A6a; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; po Kriſztuſi i po nyegovi Apoſztoláj prejdgano KŠ 1754, 9b; vu Nouvom Zákoni pa po Apoſtolaj obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vöro ſzvojo po delaj vo ſzká'se KM 1783, 4; geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; Naj tvega Dühá vu ſzrczi mámo, Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; Gda ſze od ſzve 'sené po csalárnom vodo SIZ 1807, 35; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848, 3; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, 2; I steri med vami nebi rad po szvojem jeziki zvedo vsze ono AIP 1876, br. 7, 1; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8
6. za izražanje vzroka, vira, povzročitelja: Katechismus, po D. Luther Martonni ſzpiſzani TF 1715, 1; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; povejdanye po prorokáj KŠ 1771, 9; správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1
7. pod, kot: Kai razmis po krühi vſzak denésnyem TF 1715, 29; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Ka razmimo po szillabizálivanyi KOJ 1833, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po [po] predlog

po

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po predlog

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

po (skupna F403)

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po prisl., fraternè, po bratovṡku; latinè, latinṡki, po latinṡki, ali bukouṡki

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po predl., abrípere, po ſyli vẛèti, vkraſti; adventitare, po goſtim perhajati; frequentare, po goſtim hoditi; fortuitò, po ſrèzhi; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; ordine, po verſti, po rèdu, po zhiſlu; per vim, po syli; propenus, -a, -um, tú kar je po dolgim ṡkamplanu; subbibere, ṡdai ter ṡdai po malim pyti; usitatè, po navadi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: po predl., F2, bono omine, po oppoviſti; fortuito, po srezhi, permirshi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po predl. I. z daj. po: Od S. Joannesa pak vuzhiteſe shiveti pò vaſhimu ſtanu ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie II. s tož. po: kakor eden merselzo ali drugo bolesan ima, prezei po Dohtarja poshle ǀ try krat, inu shtiri krat po njega poshle ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ popade shkaff, inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo III. z mest. po: Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ po vodi, kakor po semli hodi ǀ kadar S. Maſha ſe bere, pojte takrat po Cerquah ǀ nej bodi po vaſhi voli ǀ Saul je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih ǀ je hodil pò vodi, inu nikar pò ſemli ǀ de bi pò resnizi ſapovedal ǀ je bil bushiz, inu je mogal pó mrasu raishat IV. z or. po: Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam ǀ kaker sgonovi ſo bili nehali sgonit po tem mertvem Mosham ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom Vezljivost z daj. in or. se pojavlja zelo redko. V zapisih, ki izkazujejo vezljivost z daj., je izglasni -u lahko hiperkorekten, kot da bi izpadel po vokalni redukciji. Če je temu tako, so te oblike dejansko mestniške. Vezljivost z orodnikom je verjetno le navidezna, saj je samostalniška končnica tu lahko prenesena s pridevnika, kjer pisno sovpade z mestniško.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po predlog

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po1 predl. ♦ P: 50 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po2 [del besed. zveze] – ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po
Glej:

1/108 (polbrat) / komentar / karta / gradivo h karti
1/108 (polbrat) / komentar / karta / gradivo h karti
1/108 (polbrat) / komentar / karta / gradivo h karti
1/108 (polbrat) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po ► pȯ prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po ► pȯ predl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecede

Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

analíza po protokólu -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

angléško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po angléško nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bárvanje po Grámu -a -- -- s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bíokémična potréba po kisíku -e -e -- -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bíokémična potréba po kisíku -e -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

blískov -a -o (ȋ) zagledati kaj ob ~i svetlobi |ob svetlobi bliska|; poud. zdrveti mimo z ~o hitrostjo
po blískovo nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ izginiti |zelo hitro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

bóžati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj ljubeče dotikati se koga/kaj po/na/v kom/čem
Otroka je nežno božala po licu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

brátovski -a -o (á) ~a ljubezen; poud. ~a cena |zmerna, primerna|
po brátovsko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ skrbeti za koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

céna po enôti mére -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

cigánski -a -o (ȃ) slabš. biti ~e narave |nestalne, nemirne|
po cigánsko nač. prisl. zv. (ȃ) slabš. ~ ~ živeti |neurejeno|
cigánskost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

čéško nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po čéško nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Človek, ki stremi po bogastvu, je ...?

Kako se imenuje stremljenje po bogatenju (bogastvu)? Kako se reče takšnemu človeku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci
človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti
človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dávčne obrésti po izráčunu dávčne obvéznosti ali terjátve -ih -i -- -- -- -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dávek po odbítku -vka -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dávek po vrédnosti -vka -- -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dekompozícija po singulárnih vrédnostih -e -- -- -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

delítev po vrédnosti -tve -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

»Dirka po Franciji« in sklanjanje imena ekipe »Jumbo Visma«

V teh dneh lahko spremljamo dirko po Franciji. Imam dve vprašanji.

Ali je prav Dirka po Franciji ali dirka po Franciji (francosko Le Tour de France)?
Kako se pravilno sklanja ime ekipe Jumbo Visma? Je prav kolesar iz Jumbo Visme ali kolesar iz Jumba Visma ali kolesar iz Jumba Visme?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dišáti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, čustvenostno

kaj ravnati se po čem
Beseda diši po čitalniški dobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

divjáški -a -o (á) ~i rodovi; slabš. ~o početje |neobvladano|
po divjáško primer. prisl. zv. (á) slabš. ~ ~ se vesti |neobvladano|
divjáškost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dodájanje mátic po Kírarju -a -- -- -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

dôlg2 -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekla
dôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e luči
po dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~
dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drsênje po préčni ôsi -a -- -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

drsênje po vzdôlžni ôsi -a -- -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

državljánstvo po mednárodni pogódbi -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

državljánstvo po ródu -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Enačba, poimenovana po znanstvenici in znanstveniku

V biokemiji obstaja enačba, ki je poimenovana po Leonorju Michaelisu in Maud Menten. Leta 2006 je bil izdan prevod učbenika Temelji biokemije, v katerem je bila ta enačba prevedena kot Michael-Mentenova enačba, čeprav je bila Maud Menten ženska. V medicinskem slovarju pa je ta enačba zapisana kot enačba po Michaelisu (L.) in Maud Menten, vendar večina ljudi v stroki še kar uporablja izraz Michaelis-Mentenova enačba (tudi v diplomskih in magistrskih delih) in se pri tem sklicujejo na to, da je tako prevedena v učbeniku Temelji biokemije. Zanima me torej, kateri je pravilen prevod te enačbe in kateri je "uradni".

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

francósko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po francósko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~; poud. oditi ~ ~ |brez slovesa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

furlánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po furlánsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gádji -a -e (ȃ) ~ pik; poud. ~a zalega |hudobni, ničvredni ljudje|
po gádje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati; poud. ~ ~ pihati |biti zelo jezen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gíbanje po ledeníku -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gláditi po -im po nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj dotikati se koga/kaj po kom/čem
Otroka je nežno gladil po licu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

glédati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj ozirati se po kom/čem
Že zgodaj je začel gledati po dekletih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

gospôski -a -o; bolj ~ (ó) ~ človek; poud. ~a oprema |dragocena, razkošna|
gospôska -e in gospóska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó; ọ́) poročiti ~o
gospôsko -ega s, pojm. (ó) Nekaj ~ega je v njem
po gospôsko primer. prisl. zv. (ó) ~ ~ pogostiti
gospôskost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

grádnja po póljih -e -- -- ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

gŕško nač. prisl. (ȓ) govoriti ~
po gŕško nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hčérski -a -o (ẹ̑) ~a vdanost
po hčérsko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ ravnati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Hoja po traku
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin slackline , ki označuje obliko rekreacije, pri kateri gre za lovljenje ravnotežja na traku, napetem med dvema opornima točkama, npr. drevesoma. V slovenskih besedilih se za omenjeno dejavnost najpogosteje uporablja termin hoja po traku , ki pa po mojem mnenju ne označuje pojma dovolj natančno, saj ne gre le za hojo, temveč lahko tudi za izvajanje različnih trikov na traku. Poleg tega bi vas prosil za pomoč pri oblikovanju terminov za različne podtipe obravnavane dejavnosti. Za izvajanje trikov na traku se v angleščini uporablja termin trickline , za hojo po traku, ki je napet nad vodo, waterline , za hojo po traku na veliki višini pa highline . Ali bi bilo ustrezno, če bi termin hoja po traku zamenjali s terminom balansiranje na traku oziroma ravnoteženje na traku ? Ali bi bili za povezane angleške termine slackline , slackliner, slackline community ustrezni slovenski termini balansa , balanser , skupnost balanserjev ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

hrepenéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

kdo/kaj imeti močno željo po kom/čem
Močno hrepeni po njej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

hrváško nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po hrváško nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

italijánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po italijánsko nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Jezikovne izbire: »kupovati na spletu« ali »po spletu«

Vljudno prosim za pomoč glede pravilne besedne zveze: ali je pravilno »kupovati na spletu« ali »kupovati po spletu«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

káčji -a -e (ȃ) ~ pik; slabš. njegov ~ pogled |srep|; šalj. ~a slina |žganje|
po káčje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Kako »generacijo baby boom« poimenovati po slovensko?

Kako naj slovensko navedem BABY BOOM generacija?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Kako ime »Biograd na Moru« pišemo po hrvaškem pravopisu?

Zakaj se v hrvaščini mesto Biograd na Moru ne piše Biograd na moru?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Kako je bolje: »z videoklicem«, »po videoklicu« ali »prek(o) videoklica«

Kako je najbolj ustrezno?

Znanje bomo preverjali:

z videoklicem
po videoklicu

Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Kako rečemo tastu in tašči po ločitvi?

Zanima me, ali mami oz. očetu moža ali žene po tem, ko se ločita, še rečemo tast oziroma tašča, ali rečemo npr. bivši tast oz. tašča.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kakôvost po stándardu -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kakôvost po vzórcu -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Katera oblika je za izražanje bolj primerna: »po moje« ali »po mojem«?

Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kázenski pregòn po urádni dolžnósti -ega -ôna -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kaznívo dejánje, pregonljívo po urádni dolžnósti -ega -a -ega -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kémična potréba po kisíku -e -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kitájsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po kitájsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

klícati po klíčem po nedovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kličejo po vsebinski obdelavi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

kméčki -a -o (ẹ̑) ~o prebivalstvo
kméčko -ega s, pojm. (ẹ̑) nekaj ~ega v njegovem vedenju
po kméčko primer. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ oblečen
kméčkost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kólcati se po -am se po nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi

kazati se komu/čemu potrebe po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ kolca po starših in lepem domačem vzdušju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

koprnéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

GLEJ: hrepenéti po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

Košarka 3 × 3 po slovensko

S sodelavci se sprašujemo, kako bi v slovenščini rekli košarki 3 × 3 – ta × se v angleščini bere on (torej angl.: three on three).

Moštvo v tej obliki košarke (trenutno) tvorijo štirje igralci: trije na igrišču, eden na klopi.

Mnenja so deljena:

1. Nekateri zagovarjajo, da je to 'tri na tri'.

2. Drugi pravijo, da to v slovenščini ne pomeni nič, da je treba reči trije proti trem. Muči nas torej ta na.

FIBI ni uspelo, da bi bila košarka 3 × 3 olimpijski šport v Riu de Janeiru leta 2016, se bo pa trudila, da bi to postala leta 2020.

Podobno je tudi: igra ena na ena. Je res ena NA ena, ko en košarkar igra proti drugemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kránjsko nač. prisl. (á) govoriti ~
po kranjsko nač. prisl. zv. (á) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

krávji -a -e (ȃ) ~ zvonec; nardp. ~ bal |prireditev|
po krávje primer. prisl. zv. (ȃ) slabš. piti ~ ~ |z velikimi požirki, hlastno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kričáti po -ím po nedovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kričijo po vsebinski obdelavi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

Kriterij po Dofineji

Predlog

Kriterija po Dofineji samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

kolesarska prireditev

IZGOVOR: [kritêrij po dofinêji], rodilnik [kritêrija po dofinêji]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

krív -a -o tudi krív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑)
1. ~a črta; neobč. ~a pot nepoštena, napačna; pesn. sreča ~a nesreča
2. čutiti se ~ega; publ. spoznati koga za ~ega odločiti, da je kriv; kriv česa biti ~ smrti, nesreče; kriv za kaj biti ~ ~ tako stanje
krívi -a -o (í) ~a prisega
krívi -ega m, člov. (í) kaznovati ~ega
po krívem nač. prisl. zv. (í) ~ ~ obdolžiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kriv -a prid. kriv, tj. 1. odgovoren za kaj slabega: Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen: nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično: sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kromatografíja z ločevánjem po velikósti -e -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kúp po poskúšnji -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

kúp po vzórcu -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

láško nač. prisl. (ȃ) star. govoriti ~ italijansko; pokr. furlansko
po láško nač. prisl. zv. (ȃ) star. govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

latínski -a -o (ȋ) ~ jezik; ~a oblika grških imen
po latínsko nač. prisl. zv. (á) pisati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

látovski -a -o (á) ~ jezik
po látovsko nač. prisl. zv. (á) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Letnice po letu 2000

Ali smo že prišli do konsenza, kako pisati o letih po letu 2000? Primer iz angleščine: early 2000s. Se pravi, na začetku oz. prvi polovici česa? Kar čudno je, da je na primer v 70. letih 20. stoletja povsem v redu, nisem pa še naletela na to obliko za recimo prvo in drugo desetletje stoletja. Torej, kako? 00. leta 21. stoletja? 10. leta 21. stoletja? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

likvidácija po urádni dolžnósti -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

lisíčji -a -e (ȋ) ~ brlog; poud. ~ pogled |zvit, prebrisan|; rastl. ~ rep
po lisíčje primer. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ se izmuzniti |zvito, prebrisano|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

máčji -a -e (ȃ) ~i kremplji; poud. bližati se z ~mi koraki |tiho, neslišno|; avt. žarg. ~e oko svetlobni odbojnik (na cestišču)
máčje -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njenem izrazu
po máčje primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ splezati na drevo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

malikoválski -a -o [u̯s] (ȃ) ~i običaji; poud. ~a ljubezen staršev |velika, nekritična|
po malikoválsko [u̯s] primer. prisl. zv. (ȃ) poud. ~ ~ ljubiti |zelo, nekritično|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

máterin -a -o (ȃ; ȃ) ~ obraz; ~ jezik materni jezik; poud. biti čisto ~ |podoben materi|
máterina -e ž, pojm., rod. mn. -ih (ȃ) ~ je obveljala |beseda, zahteva|
po máterino primer. prisl. zv. (ȃ) star. ~ ~ skrbeti za koga po materinsko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

materínski -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ čut; ~ jezik materni jezik; materinski do koga do otrok zelo ~a vzgojiteljica
materínsko -ega s, pojm. (ȋ) nekaj ~ega v njej
po materínsko primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se zavzeti za koga
materínskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

medvédji -a -e (ẹ̑) ~ kožuh; poud. fantovo ~e vedenje |okorno, nerodno|
po medvédje primer. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ ~ godrnjati |kot medved|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

meščánski -a -o (ȃ) ~a družba
meščánska -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) zgod. končati tri ~e tri razrede meščanske šole
meščánsko -ega s, pojm. (ȃ) nekaj ~ega v njem
po meščánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se vesti
meščánskost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog
mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

moški -a prid. moški: taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi im. ed. m ǀ kadar ti moshka im. ed. ž perſona ſe najdesh v' taiſti greshni perloshnoſti ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga rod. ed. m spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga rod. ed. s ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza ǀ veliku hudizhou is pakla je bilu prishlu v' moshki mest. ed. ž, inu shenski podobi ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno moshko or. ed. ž pershono ǀ ty shpegli ſo bily shenski, nikar moshki im. mn. m ǀ kej ſte sdaj vy Moshke im. mn. ž, inu shenske Pershone, katere v'velike grehe padete ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh rod. mn. perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ veliku taushent Pershon Moshkih rod. mn., inu shenskih, ſo k'njemu prishli gnade proſsit ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol, kateri je taku nuzen moshkem daj. mn. perſonam ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim daj. mn. perſonam neproſile ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke tož. mn. ž pershone motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi or. mn. Pershonami ſtati po moško, kakor moški po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

moško prisl. po moško po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

načêlo obdavčítve po víru -a -- -- -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

načêlo obdavčítve po víru -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

nàš -a -e prvoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ oče; ~a hiša; ~e poslopje; Tista njiva je ~a
2. ~ predlog; ~e prizadevanje
3. ~ vlak stoji na tretjem peronu |vlak, s katerim se bomo peljali|
4. publ. V ~em predavanju bo govor o Reziji |v mojem|
5. ~e štetje let
6. ~e smučarje imamo seveda najraje svoje
nàš nášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: ~ ima najraje ribe |mož, sin|; ~i so zmagali |naši športniki, vojaki|
náša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ je prišla domov |žena, hčerka|; ~e so zmagale |naše športnice|
náše -ega s, pojm. (á) prakt.sp. Vaša njiva sega vse do ~ega do našega zemljišča
po náše nač. prisl. zv. (á) ~ ~ govoriti v jeziku, ki je tu v rabi
po nášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. hoditi ~ ~ po našem svetu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

naváda -e ž (ȃ) spremeniti vsakdanje ~e; pozdraviti iz ~e
po navádi nač. prisl. zv. (ȃ) Jesenska jutra so ~ ~ meglena

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Navajanje sestavin po alinejah: ločila in raba začetnice

Zanima me, kako se ustrezno navedejo sestavine besedila po alinejah in kako je z ločili na koncu alinej oz. vezniki pred zadnjo sestavino, navedeno po alinejah (primer je naveden spodaj).

Obravnavali bomo naslednje tematske sklope:

iskanje po informacijskih virih,
pregled rezultatov iskanja,
izvoz dobljenih rezultatov in
uporaba rezultatov v praksi.

Ali bi prvo besedo prve alineje kdaj – razen, če gre za besedo, ki se po pravopisu zapisuje z veliko začetnico – zapisovali z veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Naziv vojvode po pokrajini »Sussex« je »Susseški«

V medijih se pojavlja manjša zadrega glede pravilnega naslova britanskega princa Harryja. Je vojvoda Sussexški, Susseksški ali Susseški? In ali je v izgovorjavi dovoljeno "saseški", ali mora biti "sasekški"?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

nedôlžen -žna -o [u̯ž]; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~ človek; poud. ~ prepir |majhen|; ~o dekle; poud. Vino je precej ~o |lahko|
nedôlžni -ega [u̯ž] m, člov. (ȏ) obtožiti ~ega
po nedôlžnem [u̯ž] nač. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ obsojen
nedôlžnost -i [u̯ž] ž, pojm. (ȏ) otrokova ~; poud. izgubiti ~ |prvič spolno občevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

nedolžen -žna prid. brezgrešen, nedolžen: Iob de ſi lih nedolshen im. ed. m ſe je bal ǀ Abel je nedolshin im. ed. m, Cain je hudobin ǀ nemore nedolshan im. ed. m v'perloshnoſti hudi oſtati ǀ Euphroſinus je nadolshen im. ed. m ǀ je bil taKu pravizhin, inu nadolshan im. ed. m ǀ ne bo mogal vmrejti kakor ta nedolshni im. ed. m dol. Abel od G: Boga shegnan ǀ Nei vezh taiſti nadulushni im. ed. m dol. Iſak, kateri to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat, de je nedolshna im. ed. ž ǀ njegovu ſerze nedolshnu im. ed. s je bilu preſtrelenu s' ſtrelo te lubesni Boshje ǀ je sa ſvojo Neveſto enu nedulshnu im. ed. s Jagne ǀ Danas ſe je napolnila figura tiga nedolshniga rod. ed. m Ioſepha ǀ nej bilu Preroka, pravizhniga, inu nadolshniga rod. ed. m, de bi on ga nebil pregajnal inu martral ǀ sa volo ſmerti te nedolshne rod. ed. ž Hzhere Generala Jephte ǀ kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu daj. ed. m Beniaminu ǀ je bil perglihan eni nedolshni daj. ed. ž ouzhizi ǀ Cain tudi je tulikain tiga Nedolshniga tož. ed. m ži. Abelna brata ſvojga ſaurashil ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga tož. ed. m ži., inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ ti uno nedolshno tož. ed. ž karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ ſte tudi vy grèshili, Kateri ſte to nadolshno tož. ed. ž Kry Kupili ǀ Bug od naſs hozhe zhistu, inu nedolshnu tož. ed. s ſerce imeiti ǀ una pershona, katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem or. ed. m lebnam ǀ s'tuojm nedolshnim or. ed. m jesikom ǀ vſy ſe ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem or. ed. s shiulejnam ǀ bote ratali eni nedolshni im. mn. m golobi ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni im. mn. m, kakor dua Angelza ǀ Tij nedolsheni im. mn. m otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga ǀ Oh nedolshne im. mn. ž golobize, karshene dushize ǀ O Svete nedolshne im. mn. ž/s liza ǀ hozhe teh nedolshnih rod. mn. krij preliti ǀ veliku nedolshneh rod. mn. je sapelal ǀ hud exempel tem nedolshnem daj. mn. dadò ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim daj. mn. ſirotizam ſe godj ǀ Kakor de bi tem nadolshnim daj. mn. pravizo ſturili ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne tož. mn. m ſodil ǀ vun vſamem te nadolshne tož. mn. m otrozhizhe ǀ v' greh perprauio te nedolshne tož. mn. ž dekilze primer.> Gdu je bil nedolshnishi im. ed. m, Kakor Abel ǀ na greh taiste gleda, katèra je veliku nedolshnishi im. ed. ž presež.> umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi tož. mn. ž persone po nedolžnem po nedolžnem, po krivici, krivično: pò nedolshnem v' jeietje je vershen ǀ veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ kry po nedolshnem hozhete preliti ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij ǀ pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti ǀ je bil ponedolshnem chrishan po nedolžno po nedolžnem, po krivici, krivično: ponedolshnu ie bil krishan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn: gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti: Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

némško nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~; ~ beroče občinstvo
po némško nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

nèpotrében -bna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ podatek; ~a napaka; omilj. Prišlo je do ~ih besed |prepira, spora|
nèpotrébni -ega m, člov. (ȅẹ́) pomagati ~im
po nèpotrébnem vzročn. prisl. zv. (ȅẹ́) ~ ~ se jeziti
nèpotrébnost -i ž, pojm. (ȅẹ́) ~ mnogih tujk; števn., neobč. kupovati ~i nepotrebne stvari

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

nèvréden -dna -o (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~o literarno delo; nevreden koga/česa ~ ljubezni
nèvrédni -a -o (ȅẹ́) pravn. dedno ~ dedič
po nèvrédnem nač. prisl. zv. (ȅẹ́) star. ~ ~ kaj dobiti nezasluženo
nèvrédnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

njén -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́)
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvo
njén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|
njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|
njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljišču
po njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
po njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

nòv nôva -o tudi nòv nôva -ó; -êjši -a -e (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑; ȇ) ~ avtomobil; ~o vino; poud.: začeti ~o življenje |drugačno, ustreznejše|; To pero je še ~o |nerabljeno|; biti ~ od nog do glave |oblečen v nova oblačila|
nôvi -a -o tudi -ó (ó) ~ krompir; jezikosl. ~ akut, cirkumfleks; publ. ~ svet Amerika; poud. On je ~ Cankar |tak kot pravi|; praznovati ~o leto
novêjši -a -e (ȇ) obdobje ~e zgodovine
nàjnovêjši -a -e tudi nájnovêjši -a -e (ȁȇ; ȃȇ) ~a slovenska književnost
nôvi -ega m, člov. (ó) žarg. predstaviti se ~emu novemu šefu
nôva -e ž, rod. mn. -ih (ó) knj. pog. zapeti več ~ih novih pesmi
nôvo -ega s, pojm. (ó) boj med starim in ~im
na nôvo nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ izvoljen; začeti ~ ~ znova
po nôvem nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ kaj narediti
novóst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ metode; števn. knjižne ~i; ~i v proizvodnji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

obdavčítev po katástru -tve -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

obéšati se po klínih in streménih -am -- -- -- -- -- nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

objèm po oblíki -éma -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

objèm po síli -éma -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

oblagálnik po Wúrsterju -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

obnášanje storílca po izvršênem kaznívem dejánju -a -- -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

očétovski -a -o (ẹ́) ~a dolžnost; biti zelo ~ s podrejenimi
po očétovsko primer. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ skrbeti za koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

odlóčanje po načêlu ex aequo et bono -a -- -- -- -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

odlóčanje po prôstem preudárku -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

odpráva, razveljavítev ali spremémba odlóčbe po nadzórstveni pravíci -e -tve -- -e -- -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

optimizácija po metódi rôjev délcev -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

osnôvni zavòj po pêtnem robníku -ega -ôja -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

osnôvni zavòj po pŕstnem robníku -ega -ôja -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

ostánek po izparévanju -nka -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

ostánek po izparévanju etêričnih ólj -nka -- -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

otróčji -a -e; bolj ~ (ọ́) biti še precej ~; poud. Tako gledanje je ~e |nezrelo, neresno|; star. ~a leta otroška leta
na otróčje nač. prisl. zv. (ọ́) poud. Gre mu ~ ~ |postaja otročji|
po otróčje primer. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ govoriti
otróčjost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

ozírati se po -am se po nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled z glavo obratno od telesa po kom/čem / kam / kod
Na postaji se je oziral po taksiju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

ozréti se po -ozrèm se po dovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: ozírati se po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

partizánski -a -o (ȃ) ~o gibanje
po partizánsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se bojevati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pávji -a -e (ȃ) ~ rep; poud. njegov ~ glas |neprijeten, zoprn|
po pávje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se šopiriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Pisanje bolezni in virusov, poimenovanih po lastnih imenih

S kolegi se nikakor ne moremo dogovoriti, kako je prav pisati bolezni, poimenovane po krajih. Dobro vemo, da je priporočljivo pisati parkinsonova bolezen in downov sindrom. Zanima pa nas, kako je začetnico, ko gre za imena bolezni, povezana s kakšnim krajem, in katera različica je pravilna v spodnjih primerih. Virus Lassa/lassa zahteva veliko življenj. Zboleli so za mrzlico Lassa/lassa. V zahodni Afriki je razširjena Lassa/lassa. Verjetno je nekaj podobnega tudi z Ebolo/ebolo in Dengo/dengo. Kako pa je z virusom Zahodnega Nila? Prosim, če je mogoče, tudi za kratko utemeljitev in obrazložitev, zakaj je ena različica ustreznejša in bolj priporočljiva oziroma pravilnejša od druge.

A. B.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Pisanje skupaj ali narazen: »ponavadi/po navadi«

Ker ima nov SSKJ spet (oz. še vedno) pri zvezi po navadi zapisani obe varianti (ponavadi in ponavadi), me zanima, ali je v novem SSKJ morda napaka ali pa je z novo izdajo SSKJ spet uvedena tudi varianta pisanja skupaj (tj. ponavadi). Torej: sta spet pravilni obe varianti ali še vedno samo tista narazen (tj. po navadi)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Pisanje zveze »po navadi«

Zanima me, kako se pravilno piše: ponavadi ali po navadi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

piti po soncu [píti po sọ̑ncu píjem po sọ̑ncu] nedovršna glagolska zveza

piti alkoholno pijačo po vrsti, tako da vsak pivec začne piti, ko prejšnji izprazni svoj kozarec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pláča po nórmi -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pláča po učínku -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

planíti po in plániti po -em po dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

čustvenostno kdo/kaj nenadoma pasti po kom/čem
Vsi so /neprikrito/ planili po njegovem imetju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

plázenje po políci -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

plézanje po stávbah -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

plézanje po zidôvju -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pô.. varianta predp. po.. po umiku naglasa (ó) pôtok, pôrod, pôrok, pôtlej, pôsel

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pò.. predp. obr. (ȍ) |poznejše| pòígra, pòpubertéta, pòsezóna; pòbínkošten, pòindustríjski, pònaglašèn, pòoperacíjski; pònaročíti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po.. [poudarjeno pò] predp.; variante pó..2 (pógrad), pó..3 (pójdem), pô.. (pôtok) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'povrhnost' pobrísati, pokríti, pomazáti
2. 'majhnost' pocúkati, podrs(áv)ati, poplesáti, pošalíti se
3. 'umanjkanje' pogláditi, pomléti
4. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' poameričániti, poapnéti, pobledéti, počlovéčiti, podivjáti, porumenéti
5. 'naknadnost' podelávati, podrhtévati, pokuhávati
II. izpredložna imenska pobítek, pobóčje, pobóžen, pocésten, podólje, podôlž, pogozdèn, poiménski, pokáj, ponočeváti, Posávje, povŕšen
III. izpodstavna poapnênje, pobég, pokrítje, poledenèl, posávski, potŕjen, povít

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pó..1 varianta predl. po po pomiku naglasa (ọ̑) póme, pónjo, Pógled, Póklek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pó..2 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pógrad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pó..3 varianta predp. po.. po umiku naglasa (ọ́) pójdem, pójmiti, póšljem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po... ali pò... predpona (ȍ)
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati
b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati
c) obrabe, porabe česa: poglodati, pomleti, ponositi
č) manjšanja, nepopolnosti dejanja: pobrusiti
d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: pobledeti, porumeneti / poblediti / poameričaniti, počlovečiti
e) časovne omejenosti dejanja: pobrcati, pobroditi / poležati, posedeti
f) časovnega zaporedja: pobesiti, poloviti
g) same dovršnosti: poapniti, pobrisati, počastiti / pokositi, poorati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: poapnenje, pokritje
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: pobinkošten, pocesten, poimenski, pokostnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po... [predl.] gl. po ♦ P: 2 (BH 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po abecédi prisl. zv.

GLEJ SINONIM: abecedno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po angléško prisl. zv.

GLEJ SINONIM: angleško

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po biti gl. pobiti ♦ P: 1 (DB 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po brzojávu prisl. zv.

GLEJ SINONIM: telegrafsko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po čàsi prisl. počasi, sčasoma: I po csaſzi czilou prejde Z-vrejmenom BKM 1789, 455; Bo'se ravnanye, kak on po csáſzi cslovecse ſzrczé na tou priprávi KM 1796, 91; bi vidili po császi, ka je nej szamo mogoucse, nego je nyim lehko KOJ 1833, XVII

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po časi gl. počasi ♦ P: 2 (DB 1584, TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po času gl. počasu ♦ P: 12 (TR 1558, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po čem

GLEJ: po čim?

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po čim? [po čím] (po čem, počem, počim) zaimenska zveza

po čim?, tj. koliko stane?

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po človéško prisl. zv.

GLEJ SINONIM: človeško

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po čúdi povdk. zv.

GLEJ SINONIM: všeč
GLEJ ŠE: ugajati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po désni smer. prostor. prisl. zv.

izraža, da dejanje poteka v smeri nasprotne strani telesa kot srce

SINONIMI:

po desni strani, desno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po dežjú prisl. zv.

GLEJ SINONIM: v dežju

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po diagonáli prisl. zv.

GLEJ SINONIM: diagonalno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po dnevi prislov

GLEJ: podnevi

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

po dnevi (podnevi) prisl., F7, accubitum, -ti, en ſtol, ali ſedesh ẛa ſpanîe po dnèvi; anaclinterium, ena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè; diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar po nozhi; diurnus, -a, -um, vſakdanî, kar ſe po dnèvi ṡgody; interdiu, zheṡ dán, po dnèvi; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; subdiu, zhes dán, po dnèvi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po dnevi gl. podnevi ♦ P: 21 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TPs 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po dnevu prislov

GLEJ: podnevi

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

po dobróti prisl. zv.

GLEJ SINONIM: iz dobrote

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po ... dobru dopadenju [mest. ed.] gl. dober, dopadenje, po ♦ P: 2 (DM 1584, TfM 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po dogôvoru nač. prisl. zv.

izraža, da dejanje, stanje temelji na sporazumu, soglasju glede določil, obveznosti

SINONIMI:

v dogovoru, knj.izroč. dogovorno, publ. v smislu dogovora

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po dôlgem nač. prisl. zv.

izraža, da se kaj nahaja, dogaja vzporedno z daljšo stranjo, osjo predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj

SINONIMI:

po dolžini, podolžno, vzdolžno, knj.izroč. navzdolž, knj.izroč. navzdolžno, nar. podolg, knj.izroč. podolgič, knj.izroč. podolgoma, knj.izroč. podolž1, nar. vdilj, nar. vdiljen, star. v dolž, knj.izroč. vzdolž1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po dolzim gl. po, dolgi ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po dolžíni prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po dolgem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po domáče nač. prisl. zv.

1.

izraža, da je dejanje izraženo v jeziku lastne jezikovne skupnosti

SINONIMI:

v domačem jeziku

2.

navadno pri hišnih imenih izraža, da je kaj povedano z drugim imenom

SINONIMI:

knj.izroč. alias, knj.izroč. vulgo

3.

ekspr. izraža, da dejanje, stanje poteka zunaj pričakovanih družabnih, družbenih navad, norm

SINONIMI:

publ. familiarno, publ. neformalno

GLEJ ŠE: preprosto1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

Podpisovanje »po pooblastilu«

Zanima me, kako se ob koncu dopisa pravilno uporabi krajšava p. p. (po pooblastilu)? Ali mora biti pred nazivom posameznika ali za njim? Torej, ali se napiše ...

Mici Roža, p. p. vodja oddelka

ali

Mici Roža, vodja oddelka, p. p.

Ali nekaj tretjega? Prisrčna hvala za odgovor že v naprej.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po drugod gl. podrugod ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po duhovno gl. poduhovno ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po dúši povdk. zv.

GLEJ SINONIM: všeč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po êden prisl. zv.

GLEJ SINONIM: posamezno2
GLEJ ŠE: posamezno2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po etápah prisl. zv.

GLEJ SINONIM: postopoma

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po francósko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: francosko, neopazno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

pogláditi po -im po dovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: gláditi po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po godu gl. pogodu ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Po Googlu »guglamo« ali »googlamo«?

Kako bi se pravilno zapisala glagola, ki pomenita uporabljati spletni program Skype in brskalnik Google – skajpati ali skypati in guglati ali googlati? Glede na to, da prehajata v splošno rabo, pa vendar sta tudi lastni imeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po gorah hojenje gl. gora, hojenje, po ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po gorjánsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: nerodno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po gospôsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: gosposko2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po gostem prislov

GLEJ: pogostem

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

po gostem (pogostem) prisl., F14, I. adventitare, po goſtim perhajati; casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; convectare, po goſtim ſe voṡiti po vodi, ali po ſuhim; crebrius, crebrò, vezhkrat, pogoſtim; cubitare, pogoſtim ſpati; defensare, vezhkrat, inu po goſtim braniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; frequentare, po goſtim hoditi; halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; motare, po goſtim gibati; saepè, doſtikrat, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; II. frequentatio, frequentamentum, po goſtim hojenîe;

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po gostim gl. gosti posam., po ♦ P: 4 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pogosto (po gosto) prisl., F10, actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu po goſtu ſturiti, ali délati; captare, pogoſtu prejemati; circumspectare, ſe oṡirati, pogoſtu okuli gledati; frequenter, pogoſtu, vezhkrát, zheſtú; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti; resistare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepe numero, po goſtu; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po gostu gl. pogosto ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po grofôvsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: gosposko2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po gŕško prisl. zv.

GLEJ SINONIM: grško

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po gustim gl. gusti posam., po ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po hrvátsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: hrvaško

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

Poimenovanje vazalov po krajih

Kako poimenovati plemiče oz. vazale, ki so se naslavljali po krajih kjer so imeli svoj sedež oz. dvor? Bi šlo: Valburga -> Valburški Breg -> Breški Sajevec -> Sajevški Dane -> Danški (?) Sušje -> Suški

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

poimenováti po -újem po dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj označiti koga/kaj po kom/čem
Otroka so poimenovali po očetu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po iménu prisl. zv.

GLEJ SINONIM: poimensko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po intuíciji prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po občutku

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

Poizvedba po besedi »preizpraševati«

Zanima me, ali beseda preizpraševati obstaja. V SSKJ in SP je namreč nisem uspel najti, se pa ponekod pojavlja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po izvôru ozirn. prisl.

izraža, da se kaj določa glede na prvotno pripadnost, nastanek

SINONIMI:

glede na izvor, glede na poreklo, izvorno, po poreklu, po rodu, po rojstvu, knj.izroč. po provenienci

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po jutrišnjem prisl., F2, perendiè, po juterſhnîm, tá drugi dán; postridiè, po juterṡhnîm, tá drugi dán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po jutrišnji prid., perendinus, -a, -um, po juterſhnî

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po jutrnjem prislov

GLEJ: pojutrnjem

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

po koncu gl. pokoncu ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po korákih prisl. zv.

GLEJ SINONIM: postopoma

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po kósih prisl. zv.

GLEJ SINONIM: v kosih

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po Kr.

Predlog

okrajšava

po Kristusu

PRIMERJAJ: n. št.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po Kr. okrajš. po Kristusu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po kraljévsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: gosposko2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po kúpoli -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po lahku gl. polahko ♦ P: 2 (TO 1564, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po lejtu gl. poletu ♦ P: 2 (TC 1575, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po leti prislov

GLEJ: poleti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

po leti prisl., F3, cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló; in aestate, po leiti; pergula, -ae, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po leti gl. poleti ♦ P: 4 (TL 1561, DPr 1580, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po létu prisl. zv.

GLEJ SINONIM: poleti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po letu prislov

GLEJ: poleti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

po letu prisl., corus, -ri, ena ſorta vezherniga vétra, kateri po leitu k'vezheru pihlá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po letu gl. poletu ♦ P: 2 (TR 1558, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po lisíčje prisl. zv.

GLEJ SINONIM: prebrisano

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

póljsko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po póljsko nač. prisl. zv. (ȏ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

polzéti po -ím po nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno

čustvenostno kdo/kaj počasi premikati se, teči po kom/čem kje / kod
Njeni prsti so (mu) polzeli po obrazu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

pôlžev -a -o [u̯ž] (ó) ~a hišica; poud. ~a vožnja |zelo počasna|
po pôlževo [u̯ž] primer. prisl. zv. (ó) poud. ~ ~ se premikati |zelo počasi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pôlžji -a -e [u̯ž] (ȏ) ~a hišica; poud. ~a vožnja |zelo počasna|
po pôlžje [u̯ž] primer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ zvit ostružek; poud. ~ ~ se premikati |zelo počasi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po máčehovsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: malomarno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po máčje prisl. zv.

GLEJ SINONIM: mačje, pritajeno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po málem mer. prisl. zv.

izraža ponavljanje dejanja v majhnih količinah

SINONIMI:

knj.izroč. kapljema, knj.izroč. malo po malem, knj.izroč. malo po malo, ekspr. po kapljah, knj.izroč. po malo, knj.izroč. v kapljah

GLEJ ŠE SINONIM: nekoliko2, počasi, polagoma

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po malem [po mȃlem] prislovna zveza

počasi, po malem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po mȃlem – glej polȃgoma

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po malikoválsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: nekritično

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po málo prisl. zv.

GLEJ SINONIM: nekoliko2, počasi, po malem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po materínje prisl. zv.

GLEJ SINONIM: materinsko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po máterino prisl. zv.

GLEJ SINONIM: materinsko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po materínsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: materinsko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po medvédje prisl. zv.

GLEJ SINONIM: nerodno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po méstno prisl. zv.

GLEJ SINONIM: mestno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po meščánsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: meščansko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po metati gl. pometati ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pomóč storílcu po izvršênem kaznívem dejánju -í -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po módi prisl. zv.

GLEJ SINONIM: moderno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po môško prisl. zv.

GLEJ SINONIM: pogumno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po možákarsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: pogumno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po mravljínčje prisl. zv.

GLEJ SINONIM: mravljinčje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po mréžici -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po nakljúčju nač. prisl. zv.

izraža, da je dejanje posledica povezave, sovpada nepričakovanih, med seboj vzročno nepovezanih dejanj, dejstev

SINONIMI:

naključno, slučajno, star. nagodoma, star. ponevedoma, zastar. po sreči

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po narávi ozirn. prisl. zv.

izraža, da je lastnost, stanje koga izvorno povezana z njegovimi prirojenimi danostmi

SINONIMI:

po značaju, knj.izroč. po rojstvu, zastar. po stvarjenju, knj.izroč. prirodno, knj.izroč. prirojeno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po naročílu prisl. zv.

izraža, da je kaj v zvezi z gostinsko ponudbo, ki se prilagaja sprotnim željam naročnikov

SINONIMI:

à la carte

GLEJ ŠE: obleka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po navádi prisl. zv.

GLEJ SINONIM: navadno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po nemárnem prisl. zv.

GLEJ SINONIM: lahkomiselno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po nèpotrébi prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po nepotrebnem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po nèpotrébnem vzročn. prisl. zv.

izraža, da okoliščine ne zahtevajo nastopa, uresničitve česa

SINONIMI:

brez potrebe, star. brez nuje, pog. brez pomena, star. po nepotrebi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po neúmnem prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po neumnosti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po neúmnosti vzročn. prisl. zv.

ekspr. izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlag

SINONIMI:

ekspr. iz neumnosti, ekspr. po neumnem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po nižati se gl. ponižati se ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po nobeni ceni [po nobéni cẹ́ni] členkovna zveza

nikakor, za nobeno ceno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po noči prislov

GLEJ: ponoči

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

po noči prisl., F17, abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati; acredula, -ae, en ſlaviz, kateri po nozhi poje, majhin tizhik; aedon, -nis, en ſlavizh, kateri po nozhi lipú poje; caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koſè ẛeẛà, ali ẛeſſe; de nocte, po nozhi; diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jej podnèvi, nikar ponozhi; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; intempestus, -a, -um, ut intempesta nox, poṡnu po nozhi, kadar vſi ſpè; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'luzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucciola, -ae, karſniza, po nozhi ſe ſveiti; lucubrare, po nozhi per luzhi délati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; luscinia, vel lucinia, -ae, en ſlavizh, kateri po nozhi poje; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; noctu, po nozhi; vigillas agere, po nozhi zhuti, inu vahtati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po noči gl. ponoči ♦ P: 28 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po n. št. okrajš. po našem štetju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po občútku nač. prisl. zv.

izraža, da je delovanje, ravnanje, doživljanje koga neodvisno od razumskega razčlenjevanja

SINONIMI:

intuitivno, po intuiciji

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po oblastiti se gl. pooblastiti se ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pooblaščênec oškodovánca po urádni dolžnósti -nca -- -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pooblaščénec po zaposlítvi -nca -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po obódu -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po obróču -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po očéh nač. prisl. zv.

izraža, da se pri kom kaj ugotavlja, zaznava na osnovi izraza, izgleda njegovih oči

SINONIMI:

na očeh

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po očétovsko prisl.

GLEJ SINONIM: očetovsko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po okóliših prisl. zv.

GLEJ SINONIM: posredno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po ópičje prisl. zv.

GLEJ ŠE: posnemati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po ópni -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po ópni in obróču -- -- -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po otróčje prisl. zv.

GLEJ SINONIM: otroško

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po otróško prisl. zv.

GLEJ SINONIM: otroško

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po ovínkih prisl. zv.

GLEJ SINONIM: posredno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po pávje prisl. zv.

GLEJ SINONIM: bahavo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po plánem prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po ravnem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po plastéh prisl. zv.

GLEJ SINONIM: v plasteh

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po poli prisl., uterinus, -a, -um, od ene matere, po poli brat, ali ſeſtra

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po poli gl. popoli ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po pôlnem prisl. zv.

GLEJ SINONIM: popolnoma1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po pôlževo prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po polžje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po pôlžje nač. prisl. zv.

ekspr. zelo počasi

SINONIMI:

ekspr. polževo, knj.izroč. polževsko, ekspr. po polževo

GLEJ ŠE SINONIM: počasi, počasi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po pomóti prisl. zv.

GLEJ SINONIM: pomotoma

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po porêklu prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po izvoru, po rojstvu

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po povêlju prisl. zv.

GLEJ SINONIM: na ukaz

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po právem prisl. zv.

GLEJ SINONIM: upravičeno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po pravíci prisl. zv.

GLEJ SINONIM: iskreno, upravičeno
GLEJ ŠE: res2, res2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po pravici [po pravíci] členkovna zveza

res

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po pravílih prisl. zv.

GLEJ SINONIM: praviloma

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po právšnjem prisl.

GLEJ SINONIM: pravilno1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po predvidévanjih člen.

GLEJ SINONIM: predvidoma

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po prej gl. poprej ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po pričakovánju ozirn. prisl. zv.

izraža, da je dejanje, stanje, lastnost v skladu s tem, kar se pričakuje, zahteva

SINONIMI:

ekspr. po vseh pravilih

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po príliki člen. zv.

GLEJ SINONIM: približno2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po púrgarsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: meščansko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po rávnem mestov. prostor. prisl.

izraža, da premikanje poteka po svetu brez vboklin, izboklin

SINONIMI:

knj.izroč. po planem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po reči gl. poreči ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po redi gl. po, red 1 ♦ P: 14 (TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po redkem prislov

GLEJ: poredkem

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

po redu gl. po, red 1 ♦ P: 14 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po retkim gl. po, redki ♦ P: 1 (TkM 1579)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po róbu prisl. zv.

GLEJ SINONIM: na robu
GLEJ ŠE: upirati se, upirati se, upirati se, upreti se, upreti se, upreti se, upreti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po roditi gl. poroditi ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po rodovíni prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po rojstvu

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po ródu prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po izvoru, rodovno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po rôjstvu ozirn. prisl. zv.

izraža, da ima kdo določeni položaj, določene lastnosti glede na starše, prednike

SINONIMI:

po rodu, po poreklu, star. po rodovini, star. rodom

GLEJ ŠE SINONIM: po izvoru, po naravi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

portugálsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po portugálsko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po rúsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: rusko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po sebi gl. posebi ♦ P: 13 (TT 1557, TL 1561, KB 1566, TPs 1567, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DC 1580, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po sedàj prisl. zv.

GLEJ SINONIM: odtlej

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po sili [po síli] prislovna zveza

na silo, po sili

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po sili prislov

GLEJ: posili

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

po sili gl. posili ♦ P: 16 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

posláti po póšljem po dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj po koga/kaj
Poslali so ga po zdravnika.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po slovénje prisl. zv.

GLEJ SINONIM: slovensko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po slovénsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: slovensko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

Po slovensko se »yakon syrup« glasi »jakonov sirup«

Trenutno je postalo zelo popularno sladilo Yacon syrup, bi bilo bolj pravilno v slovenščino prevesti Jakon sirup ali Sirup jakon, na spletu se uporabljata obe opciji.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po slovensku gl. po, slovensko ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po smŕti čas. prisl. zv.

izraža, da je dejanje, stanje časovno umeščeno v čas, ki je poznejši od konca življenja

SINONIMI:

vznes. onkraj1, ekspr. onkraj groba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po sréči prisl.

GLEJ SINONIM: po naključju

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po srédi predl. zv.

z rodilnikom za izražanje položaja dela, predela ob mestu, točki, ki je enako oddaljena od dveh ali več mejnih točk

SINONIMI:

po sredini, pog. posred

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po sredi gl. posredi predl. ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po sredíni predl. zv.

GLEJ SINONIM: po sredi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po stavljen gl. postavljen ♦ P: 1 (TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

postópek zbíranja ponúdb po predhódni objávi -pka -- -- -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po strani prislov

GLEJ: postrani

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

po strani gl. po, stran ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po stvarjênju prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po naravi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po svejtuhoyena [rod. ed.] gl. posvetuhojenje ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po šablóni nač. prisl. zv.

izraža, da se kaj dela, je narejeno z uporabo šablone; izraža, da kaj poteka, se dogaja v skladu z ustaljeno, pogosto ponavljajočo se obliko česa

SINONIMI:

po vzorcu, knj.izroč. šablonsko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

pošíljati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: posláti po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po širíni prisl. zv.

GLEJ SINONIM: prečno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po širokim gl. po, široki ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

poštrihati (po štrihati) dov., F2, linire, et linere, maṡati, ṡhalbati, poṡhtrihati; relinire, kai ṡamaſheniga odpréti, odkriti: ṡupèt po ſhtrihati, ali pomaṡati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

potehmal (po tehmal) prisl., F5, exim, et exinde, potehmál, potler; postmodum, potler, po tehmál; quandoquidem, po tehmál, vel potehmál [str. 181a ]; quoniam, dokler, potehmál, dokler pak

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po telegráfu prisl. zv.

GLEJ SINONIM: telegrafsko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po telesen gl. potelesen ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po telesno gl. potelesno ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po televizíji nač. prisl. zv.

izraža, da je oddajanje, sprejemanje sporočila vezano na televizijo kot sredstvo

SINONIMI:

televizijsko, neknj. pog. na televiziji, neknj. pog. na teve, neknj. pog. na teveju, neknj. pog. po teve, neknj. pog. po teveju

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po tem gl. potem ♦ P: 6 (TE 1555, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TtPre 1588)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po tem takim gl. po –, tem –, takem – ♦ P: 1 (ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po terjen gl. potrjen ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po terjovati gl. potrjovati ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po tíhem prisl. zv.

GLEJ SINONIM: skrivaj, tiho1
GLEJ ŠE: brati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po tih mal gl. potehmal ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po tího prisl. zv.

GLEJ SINONIM: skrivaj, tiho1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po tléh prisl. zv.

GLEJ ŠE: zvrniti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po to gl. pod predl., ta člen ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po treba gl. potreba 2 ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

potréba po kisíku -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po túrško prisl. zv.

GLEJ SINONIM: turško

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po ukázu prisl. zv.

GLEJ SINONIM: na ukaz

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po vasi prisl.

geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po večíni prisl.

GLEJ SINONIM: pretežno, večinoma

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po véčjem prisl. zv.

GLEJ SINONIM: večinoma

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po vélikem mer. prisl. zv.

GLEJ SINONIM: pretežno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po velikinoči gl. noč, po, velik ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po vgvuelbah [mest. mn.] gl. gvelba*, po, v predl. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po vídezu člen. zv.

GLEJ SINONIM: na videz2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po vŕsti nač. prisl. zv.

izraža zapovrstnost, zaporednost

SINONIMI:

knj.izroč. vrstoma, knj.izroč. zvrstoma

GLEJ ŠE SINONIM: zaporedno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po vrsti [po vŕsti] prislovna zveza

po vrsti, zaporedoma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po vse prisl., epotare, vun popyti, po vſe ſpyti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po vzórcu prisl.

GLEJ SINONIM: po šabloni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po zaslúgi nač. prisl. zv.

izraža, da se kaj zgodi s posredovanjem, nastopom česa

SINONIMI:

star. po zasluženju

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po zaslužênju prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po zaslugi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po zemliski gl. pozemliski ♦ P: 1 (TPs 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po zemlisko gl. pozemlisko ♦ P: 1 (TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po zimi gl. pozimi ♦ P: 11 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

po zlógih prisl. zv.

izraža, da se kaj izgovarja, bere tako, da je vsak zlog ločen od predhodnega in sledečega zloga

SINONIMI:

zlogoma, zlogovaje

GLEJ ŠE: zlogovati, zlogovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po zlù prisl. zv.

GLEJ ŠE: propadati, propasti, propasti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po značáju prisl. zv.

GLEJ SINONIM: po naravi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po zráku prisl. zv.

GLEJ ŠE: prevoz

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po žábje prisl. zv.

GLEJ ŠE: plavati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po žénsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: žensko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

po živínsko prisl. zv.

GLEJ SINONIM: kruto, surovo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

právšnji -a -e (ȃ) najti ~ klobuk; neobč. ~e mnenje pravo, pravilno; Suknjič je ravno ~; pravšnji za koga/kaj Hotel je kar ~ ~ nas
právšnji -ega m, člov. (ȃ) srečati ~ega
po právšnjem nač. prisl. zv. (ȃ) star. ravnati ~ ~ prav, pravilno
právšnjost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

predložítev dávčnega obračúna po róku -tve -- -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

predložítev dávčne napôvedi po róku -tve -- -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

preizkús pripórnih razlógov po urádni dolžnósti -a -- -- -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

preizkús tŕdnosti snéžne odêje po norvéški metódi -a -- -- -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

preizkús tŕdnosti snéžne odêje po švícarski metódi -a -- -- -- -- -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

prekmúrsko nač. prisl. (ȗ) govoriti ~
po prekmúrsko nač. prisl. zv. (ȗ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

premík po srédi -a -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

prenòs po Southernu -ôsa -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

prepoznáva osébe po fotografíjah -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

prijáteljski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ nasvet; poud. ~ nasmeh |naklonjen, prijazen|; ~a družba; prijateljski do koga biti ~ ~ vrstnikov
po prijáteljsko primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

primórsko nač. prisl. (ọ̑) govoriti ~
po primórsko nač. prisl. zv. (ọ̑) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pristójnost po domicílu -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pristójnost po koneksitéti -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pristójnost po kráju prijétja -i -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pristójnost po kráju storítve kaznívega dejánja -i -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pristójnost po kráju zasáčenja storílca kaznívega dejánja -i -- -- -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pristójnost po medsebójni zvézi -i -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

pristójnost po prebivalíšču -i -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

privolítev po poučítvi -tve -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

prodája po vzórcu ali modélu -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

proizvòd po uporábi -óda -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

rákov1 -a -o (á) ~e klešče
po rákovo nač. prisl. zv. (á) poud. ~ ~ stopati |nazaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

ravnáti se po -ám se po nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj delati po kom/čem
Zmeraj se je ravnal po drugih.

2.

kdo/kaj delati po čem
Ravna se po navodilih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

redek -dka prid. redek: ſò taku retki im. mn. m, kakor te belle muhe (III, 248) po redkem redko: Ah sakaj tedaj taku poretkem vy slabi, inu bolni ludje vshivate to Boshjo arznio (V, 550)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

ríbji -a -e (ȋ) ~ samec; poud. človek z ~imi očmi |s hladnimi, brezizraznimi|
po ríbje primer. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ loviti zrak

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

rók uporábnosti zdravíla po odpŕtju -a -- -- -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

rúsko nač. prisl. (ȗ) govoriti ~
po rúsko nač. prisl. zv. (ȗ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

ségati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj iztegovati roko po kom/čem
Med pogovorom je pogosto segal po kozarcu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

sestra -e ž 1. sestra: Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra im. ed. Maria ǀ Brat s' bratom, sestra im. ed. s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej kratku, inu malu hotel shlishat, de bi njegova ſeſſtra im. ed. vſela Flavina ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre rod. ed. ǀ Amnon ſvoje seſtre rod. ed. Thamar ſe neshona ǀ piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre rod. ed. Marie Magdalene ǀ kar nekadaj S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre rod. ed. Gorgoniæ ǀ Sveti Bernardus ſvoj ſeſtri daj. ed. je bil odgovuril ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri daj. ed. Thamar divishtvu vſel ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro tož. ed., otroke, prjatela ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro tož. ed. ſaurashit ǀ dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro tož. ed. Mechildis ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Amana s' ſvojo ſeſtro or. ed. Thamar ǀ Brat s' bratom, sestra s'sestro or. ed., ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou, katerih vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ſo deleshni ǀ nikar li jeſt, inu Seſtre im. mn., Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ kadar Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre tož. mn. v' goſtie povabili 2. članica bratovščine: MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou, inu ſeſter rod. mn. Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou inu ſeſter rod. mn. Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam, inu ſeſtram daj. mn. S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate, inu ſeſtre tož. mn. te S. Bratauszhine de Carmine 3. prijateljica: Odprimi moja luba priateliza, moja ſeſtra im. ed., sakaj moja glava je polna roſſe po poli sestra polsestra: proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

»Shrinkflation« in »skimpflation« po slovensko

Angleška beseda shrinkflation se ponekod prevaja kot skrčflacija. Podoben pojem je skimpflation, za katerega še nisem zasledila slovenske ustreznice. Kaj pravite na škrtflacija?

V prvem primeru vam trgovci za isto ceno prodajo manj izdelka. Količina se je skrčila, zato skrčflacija. V drugem primeru se dražje sestavine zamenjujejo s cenejšimi. Torej varčujejo, skoparijo ali po domače škrtarijo. To bi se lahko imenovalo škrtflacija.

Ne en ne drug slovenski izraz mi nista všeč, ampak skimpflacija se mi zdi še slabša izbira.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

sila -e ž sila: pot odperto bi bil imel beyshat Kamar bi bil hotel, Kadar bi ſila im. ed. bila ǀ Ta nar mozhneshi nej ſrezha, temuzh ſila im. ed. ǀ ty hudobni ludje ſo njemu ſilo tož. ed. dellali po sili na silo: jo puſti po ſili K'ſebi perpelat ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti ǀ Amnon ſvoje seſtre Thamar ſe neshona, taiſti po ſili divishtvu vſame ǀ dua hudizha mu sazhneta po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ hozhe Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ obeniga poſili v' nebeſſa neneſſe ǀ nej hotel krajleve krone imeti, katero poſſili ſo hoteli njemu na glavo poſtavit ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo hiſho pelal ǀ tu kar poſilimorite terpeti po vsej sili po vsej sili: po uſi ſilli je taiſto hotel imeti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

sistém glasovánja po lístah -a -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

skakálnica za smúčanje po grbínah -e -- -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Sklanjanje zveze »javno dobro« po Besani

Besedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

sklépanje po analogíji -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

sklépanje po nasprótnem razlogovánju -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

sklépanje po podóbnosti -a -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

sledênje po izpírkih -a -- -- s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

slovénje nač. prisl. (ẹ́) pokr. kor. slovensko: ~ govoriti
po slovénje nač. prisl. zv. (ẹ́) pokr. kor. govoriti ~ ~ po slovensko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

slovénsko nač. prisl. (ẹ́) govoriti ~
po slovénsko nač. prisl. zv. (ẹ́) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

smér po kamínih smerí -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

smrdéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, čustvenostno

1.

kaj ravnati se po čem
Te spletke /močno/ smrdijo po predvojnem obdobju.

2.

kdo/kaj imeti, kazati lastnosti po kom/čem
Njegovo ravnanje smrdi po izdajstvu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

smúčanje po grbínah -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

smúčanje po grbínastem svétu -a -- -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

smúčanje po ledeníku -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

smúčanje po ovírah -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

smúčanje po priprávah -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

smúčanje po stárem -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

smúčanje po trávi -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

smúčarka po stárem -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

smúčar po stárem -ja -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

smúčati po robníkih -am -- -- nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Smučišče »Sella Nevea« – po slovensko »Na Žlebeh«

Ali je ustrezno, če smučišče na dvojezičnem področju v Italiji poimenujemo Sella Nevea? V resnici se imenuje Na Žlebeh ... Kako svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Sol, imenovana po kemiku z imenom »Zeise«, je »Zeisejeva sol«

Prosim, če bi mi lahko svetovali ali skušali razjasniti naslednjo dilemo:

Kemik s priimkom Zeise je v 19. stoletju pripravil kemijsko spojino, poimenovano z njegovim imenom. Na spletu naletimo na dvojico zadetkov: Zeisova sol oz. Zeisejeva sol. Toda v nemško govorečem prostoru in tudi drugje sta v rabi dva priimka: (1) Zeis; v tem primeru bi se zdel zapis Zeisova sol nedvoumen ali morda ne (podobno kot naš Zois/ova)! in (2) Zeise; sklepal bi, da tu Zeisova sol odpade (protislovje glede na zgoraj). Kaj nam preostane: Zeiseva ali Zeisejeva sol?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

sosédski -a -o (ẹ̑) ~i stiki
po sosédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) ~ ~ se zavzeti za koga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

sprehodíti se po sméri -hódim -- -- -- dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

spustíti se po vŕvi -ím -- -- -- dov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

spúst po vŕvi -a -- -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

spúščanje po vŕvi -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

sŕbsko nač. prisl. (ȓ) govoriti ~
po sŕbsko nač. prisl. zv. (ȓ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

sréča1 -e ž, pojm. (ẹ́) občutiti ~o; igre na ~o; poud.: k ~i, na ~o uiti nevarnosti |zaradi ugodnih okoliščin|; na slepo ~o kaj izbrati |naključno, nenačrtno|
po sréči nač. prisl. zv. (ẹ́) Danes nam je šlo vse ~ ~; Upam, da se vam bo to izteklo ~ ~ posrečilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

stréči po stréžem po nedovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno

kdo/kaj segati po čem
/Kot pravi morilci/ so (mu) že nekaj časa /resno/ stregli po življenju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

Šahovske otvoritve, imenovane po znanih šahistih

Zanima me, kako bi pisali zaporedje več šahovskih potez, ki ima posebno ime (ponavadi po šahovskem mojstru, ki jih je prvi oziroma največkrat uporabljal): Ruy Lopezova obramba, ruy lopezova obramba, obramba ruya lopeza ...? Podobno tudi Nimcovičeva/nimcovičeva obramba, Retijeva/retijeva otvoritev ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

šólski -a -o (ọ̑) ~ pouk; poud. ~ primer zgradbe besedila |nazoren, jasen, poučen|; slabš. preveč ~a razlaga |poenostavljena|
šólska -e ž, rod. mn. -ih (ọ̑) žarg. pisati ~o šolsko nalogo
po šólsko nač. prisl. zv. (ọ̑) spraševati ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

špánsko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po špánsko nač. prisl. zv. govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

štájersko nač. prisl. (ȃ) govoriti ~
po štájersko nač. prisl. zv. (ȃ) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

štúdija várnosti po pridobítvi dovoljênja za promèt z zdravílom -e -- -- -- -- -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

švédsko nač. prisl. (ẹ̑) govoriti ~
po švédsko nač. prisl. zv. (ẹ̑) govoriti ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

téhnika smúčanja po grbínah -e -- -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

télemark po stárem -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

težíti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

kdo/kaj hrepeneti po kom/čem
Ljudje težijo po boljšem življenju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

tíh -a -o; tíšji -a -e (ȋ í í; í) ~ glas; poud.: ~ dan |miren|; ~a eleganca obleke |umirjena|; ~o pijančevanje |prikrito, neopazno|; nevtr. biti ~
tíhi -a -o (í) gosp. ~ družabnik; ~o branje
na tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ odpreti vrata; ~ ~ stopati; ~ ~ pokopati
po tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ peti; poud. ~ ~ podpirati prijatelja |prikrito, neopazno|
na tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ kaj početi |skrivaj|
po tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ jokati
tíhost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

továriški -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ sestanek; tovariški do koga biti ~ ~ sodelavcev
po továriško prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se pogovoriti
továriškost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

tožíti po in tóžiti po -im po nedovršni glagol, glagol govorjenja, knjižno pogovorno

kdo/kaj imeti potrebe po kom/čem
Kar naprej /kot pravi zapečkar / toži po starših in lepem domačem vzdušju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

tožíti se po in tóžiti se po -im se po nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi

kazati se komu/čemu potreba po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ toži po starših in lepem domačem vzdušju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

Trst

Predlog

Trsta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [tə̀rst], rodilnik [tə̀rsta]

BESEDOTVORJE: Tržačan, Tržačanka, Tržačanov, Tržačankin, tržaški

ZVEZE: po vrsti, kot so hiše v Trsti

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

túrško nač. prisl. (ú) govoriti ~
po túrško nač. prisl. zv. (ú) ~ ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

tvój tvôja -e drugoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e posestvo; To kolo je ~e
2. ~ okus; ~e želje; ~e darilo za očeta; ~e sprenevedanje
3. ~e letalo odhaja opoldne |letalo, s katerim potuješ|
4. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Tvojo željo, da bi se dogovorila
tvój tvôjega m, člov. (ọ́; ó) knj. pog., poud. ~ega še ni od nikoder? |tvojega moža, fanta|
tvôja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ je res pravo zlato |tvoja žena, tvoje dekle|
tvôje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Nič ~ega nisem vzela s seboj tvoje lastnine
po tvôje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po tvojem okusu, tvoji volji
po tvôjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ bo torej nevihta po tvojem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

udáriti po -im po dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v zvezi s po, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / po/pri čem
Udarili so po političnih nasprotnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

Ujemanje po spolu pri rabi samostalnika »računovodja« v dvojini

Težave imam z ujemanjem spola pri besedi računovodja v dvojini. Ali pravilno sklepam, da če uporabimo 2. moško sklanjatev (torej žensko sklanjatev) se potem tudi deležnik ravna po ženski obliki (čeprav je beseda računovodja moškega spola in čeprav sta dejanski računovodji moška), na primer:

Računovodji sta preverili dokumentacijo.

Mislim, da je pravilno tudi: Računovodja sta preverila dokumentacijo, medtem ko se mi mešanje obeh vzorcev, npr. Računovodji sta preverila dokumentacijo, ne sliši pravilno.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Uporaba velike/male začetnice in ločil pri naštevanju po alinejah

Delni odgovor na vprašanje uporabe velike/male začetnice in ločil pri naštevanju po alinejah sem na vaši spletni strani sicer našla, vseeno pa bi vas prosila še za malce širši odgovor. Nekje sem namreč zasledila, da sta pri naštevanju po alinejah možni dve varianti:

Stavek v alinejah se začne pisati z veliko začetnico in konča s piko
Stavek v alinejah se začne pisati z malo začetnico in konča s podpičjem. Zadnja alineja se v tem primeru končna s piko.

Ali je to pravilno oz. kakšna so »pravila« v tem primeru?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

uravnáti po -ám po dovršni glagol, glagol ravnanja

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj po kom/čem
Po navadi uravna korak /po njegovem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

uravnávati po -am po nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: uravnáti po

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024

Ustvarjanje novih besed po analogiji: obujanje besedne družine »velereja«, »velerejec«, »velerejka«

Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).

Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).

Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.

Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

vàš váša -e drugoos. svoj. zaim. iz mn. podstave (ȁ á á)
1. ~ kovček; ~ otrok; ~a hiša; ~e znamenje; Ta torba je ~a, kajne?
2. ~ prihod; ~a zamuda; ~e zdravje
3. ~a hišna številka bo na oni strani trga; ~e letalo odleti čez nekaj minut |letalo, s katerim potujete|
4. Zmagali so ~i odlični skakalci
5. Najbolj seveda navijate za ~e tekmovalce svoje
6. v ogovoru Izvedel sem za ~o/Vašo željo, da bi se dogovorila
vàš vášega m, člov. (ȁ á) knj. pog., poud.: Ali ~ega še ni |vašega moža, otroka, fanta|; ~i so zmagali |vojaki, športniki|
váša -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) knj. pog., poud.: ~ pa dobro pleše |vaša žena, hči, dekle|; Zmagale so ~e |vaše športnice|
váše -ega s (á) prakt.sp. Hišo bomo zidali tri metre od ~ega od vašega zemljišča
po vášem nač. prisl. zv. (á) prakt.sp. Po ~em torej nimajo prav po vašem mnenju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

večína -e ž (í) dobiti ~o glasov; ~ blaga; ~a prebivalcev
po večíni mer. prisl. zv. (í) Prebivalci so ~ ~ delavci; Ima petdeset hektarjev zemlje, ~ ~ v ravnini; prim. zvečine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Vejica (po koncu priredja/prirednih zvez)

Ali so vejice v spodnjih primerih ustrezno postavljene?

Knjig niso prodajali, ampak podarjali in mnoge med njimi so bile avtorsko podpisane.
Knjige so podarjali, in ne prodajali in mnoge izmed njih so hitro dobile novega lastnika.
Niso podarjali starih zbirk, temveč nove in večina jih je pošla v manj kot eni uri.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Velika ali mala začetnica: »Dirka po Sloveniji« ter komentar k predložnemu imenu

Vem, da ste se s to tematiko že ukvarjali, a vseeno dovolite vprašanje, povezano z zapisom kolesarske Dirke po Sloveniji. Na vaših straneh sem videl možnost zapisa v dveh oblikah, kar se tiče velike začetnice, torej Dirka po Sloveniji in dirka po Sloveniji (oboje pravilno). Moje vprašanje pa se nanaša na zapis samega organizatorja dirke, ki vztrajno že nekaj let povsod piše, da gre za dirko Po Sloveniji. Mi lahko potrdite, da gre za napačen zapis (veliki Po) ali ima organizator v takšnih primerih toliko 'umetniške svobode', da si lahko dovoli zapis dirka Po Sloveniji in bi ga morali upoštevati tudi drugi? Morda podobno velja za blagovno znamko Adidas, ki jo že nekaj let – zaradi odločitve podjetja – mnogi pišejo adidas.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

véveričji -a -e (ẹ́) ~ rep
po véveričje primer. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ spreten

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.

Vezava glagolov in samostalnikov po bližini

Primera:

prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče
Preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU

Jezikovna svetovalnica je podoben primer s predlogi že obravnavala (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2024/sklon-samostalnika-ob-dvojnem-predlogu) in ugotovila, da se pri daljših skladenjskih enotah tradicionalno pravilo opušča, napake pa se skoraj ne zavedamo. Ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini? Na primer po analogiji z ujemanjem po bližini pridevnikov in glagolov pri samostalniških zvezah, kar je argument iz prispevka Jezikovnega kotička Pravne prakse (Hribar Nataša, Na pijačo pred ali po kosilu?, Pravna praksa, št. 11, 2012, str. 32), ali preprosto zato, ker je to gospodarna in učinkovita rešitev, kadar dosledna izpolnitev skladenjskih vezi tako zaplete stavek, da poslabša njegovo berljivost in jasnost.

Ker sprašujemo za rabo v uradnih dokumentih, kakšna je po vašem mnenju zvrstna in slogovna vrednost take rešitve? Imate morda kakšne napotke za rabo ali nerabo take vezave po bližini?

Pred kratkim smo vam poslali vprašanje, ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini. Naknadno smo se začeli spraševati, ali bi bilo treba pri odločanju o tem ločeno obravnavati naslednje primere:

a) povedi, v katerih imamo kombinacijo samostalnikov s predlogom in samostalnikov brez predloga (»Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike.«) b) primere s predložnimi zvezami, ki zahtevajo različne sklone (»pred, med in po vojni«) in c) glagole, ki se vežejo z različnimi skloni (»občudoval in bal sem se je«).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 4. 2024.