Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez predl., z rodilnikom
1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. ukrepali so brezkompromisno in brez ozira na žrtve ne glede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj
 
ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela
 
ptt vzorec brez vrednosti
2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal
3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti
4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike
5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh
brez... predpona v sestavljenkah
za izražanje odsotnosti, manjkanja tega, kar je pomen osnovne besede: brezalkoholen, brezatomski; brezbrežnost, brezdlak, brezsrajčnik, brezverec / brezsrčen

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

Ivan Brez dežele
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ivana Brez dežele samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
angleški kralj
IZGOVOR: [ívan brez dežêle], rodilnik [ívana brez dežêle]

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brèz povdk. (ȅ) ostati ~ ne dobiti, ne imeti
brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
brez.. [poudarjeno brèz-] izpodstavna predp. brezvérec, brezalkohólen, brezatómski, brezsŕčen
Ívan Brez dežêle -a ~ ~ m, oseb. i. (ȋ é) |angleški kralj|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

brez céne povdk. zv.
GLEJ ŠE: nepomemben
brez cílja nač. prisl. zv.
izraža, da premikanje poteka, ne da bi bilo znano, kam se hoče priti; izraža, da dejanje, dogajanje poteka, ne da bi bilo znano, kaj se hoče doseči
SINONIMI:
brez déla povdk. zv.
GLEJ ŠE: brezposeln
brez gláve povdk. zv.
GLEJ ŠE: zmeden
brez golomíšenja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno
brez háska prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zaman2
brez izráza prisl. zv.
GLEJ SINONIM: brezizrazno
brez kônca prisl. zv.
GLEJ SINONIM: veliko3
brez mílosti prisl. zv.
GLEJ SINONIM: neusmiljeno2
brez móranja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: prostovoljno
brez múke prisl. zv.
GLEJ SINONIM: z lahkoto
brez núje prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po nepotrebnem
brez obíranja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: takoj
brez obotáve prisl. zv.
GLEJ SINONIM: takoj
brez obotávljanja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: brez pomišljanja, takoj
brez obzíra prisl. zv.
GLEJ SINONIM: brezobzirno
brez obzírov prisl. zv.
GLEJ SINONIM: brezobzirno
brez odbítkov prisl. zv.
GLEJ SINONIM: bruto
brez oddíha prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nenehno
brez oddúška prisl. zv.
GLEJ SINONIM: na dušek
brez odláganja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: takoj
brez odlášanja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: takoj
brez odlóga prisl. zv.
GLEJ SINONIM: takoj
brez odnéhanja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nenehno
brez oklévanja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: brez pomišljanja
brez okolíšanja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno
brez okolíšenja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno, takoj
brez okolíšev prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno
brez olépšanja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno
brez olepšáv prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno
brez olepšávanja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno
brez olepševánja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno
brez osnôve povdk. zv.
GLEJ SINONIM: neutemeljen
brez ovinkárjenja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno
brez ovínkov prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno
brez pámeti povdk. zv.
GLEJ SINONIM: neprišteven
brez podláge povdk. zv.
GLEJ SINONIM: neutemeljen
brez poména povdk. zv.
GLEJ SINONIM: nepotreben, po nepotrebnem
brèz pomíšljanja nač. prisl. zv.
izraža, da kdo v svojem ravnanju, mišljenju ne upošteva nobenih omejitev
brez pomúde prisl. zv.
GLEJ SINONIM: takoj
brez potrébe prisl. zv.
GLEJ SINONIM: po nepotrebnem
brez predáha prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nenehno
brez predíha prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nenehno
brez predsódkov prisl. zv.
GLEJ SINONIM: svobodno
brez premísleka prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nepremišljeno
brez premôra prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nenehno
brez prenéha prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nenehno
brez prenéhanja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nenehno
brez prenehljája prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nenehno
brez preslédka prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nenehno
brez prestánka prisl. zv.
GLEJ SINONIM: nenehno
brez prikrívanja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno
brez primére prisl. zv.
GLEJ SINONIM: odličen, zelo
brez prisíle prisl. zv.
GLEJ SINONIM: prostovoljno
brez rezêrve prisl. zv.
GLEJ SINONIM: popolnoma1
brez skrbí1 prisl. zv.
GLEJ SINONIM: skrbeti
GLEJ ŠE: brezskrben
brez skŕbi2 povdk. zv.
GLEJ SINONIM: brezskrbno
brez skrúpulov prisl. zv.
GLEJ SINONIM: brezobzirno
brez slepomíšenja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: iskreno
brez smísla povdk. zv.
GLEJ SINONIM: nepotreben, nesmiselno
brez težáv prisl. zv.
GLEJ SINONIM: neovirano, z lahkoto
brez usmíljenja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: neusmiljeno2
brez uspéha prisl. zv.
GLEJ SINONIM: zaman2
brez zamére medm. zv.
GLEJ SINONIM: oprostiti
brez zavlačevánja prisl. zv.
GLEJ SINONIM: takoj

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

bíti brez sem brez nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.
hodíti brez hódim brez nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ne imeti česa
Pozimi so ženske hodile brez pokrivala.
ostáti brez ostánem brez dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti več koga/česa
Ostal je brez sorodnikov.
shájati brez -am brez nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno z nikalnico
kdo/kaj preživljati se brez koga/česa
Brez prijateljev in znancev /težko/ shaja.
vzdržáti brez -ím brez dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati živ, nepoš kod ovan brez koga/česa
Cel teden so vzdržali brez hrane.
zdržáti brez -ím brez tudi izdržáti brez -ím brez dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prebiti brez koga/česa / brez koliko česa
Cel teden zdrži brez hrane.

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez predl. z rod.

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez2

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brẹ̀z, -ẹ́za, m. = breza, Valj. (Rad).
brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez [brez] predlog

brez

brez konca [brez kónca] prislovna zveza

brez konca, večno

brez premisleka [brez premȋsleka] prislovna zveza

nepremišljeno

brez šale [brez šále] členkovna zveza

brez šale, zares

brez vmeska [brez vmẹ̑ska] prislovna zveza

neposredno

PRIMERJAJ: vmesek, z vmeskom

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

brez (brez, prez) predlog

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez predl.mora, -aezhakajne, abſque ulteriori morabreſ uſsiga dajlniga zhakajna [poznejši pripis neznane roke]; prim. prez 
brezdušnik (brez dušnik) mF5, atheos, atheusNevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; epicureipreṡdruſhniki[!]: ſamovolni; epicureuspreṡduſhnik, ali pres duſhe; maleficus, -a, -umzuperṡki, preṡduſhnik, ṡhkodliviz; malitiosus, -a, -umhudoben, lotraſt, preṡduſhnik

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez predl. z rod. brez: kateri je en zhiſt Duh bres teleſſa ǀ G. Bug je ſpoſnal, de reven bi bil Mosh bres Shene ǀ ſapovej garmado pogaſſit, Thamar s' meram breſs vſe shtrajfinge ſpuſtit Različica brez se uporablja le v četrti in peti knjigi. V prvih treh se z izjemo dveh primerov v drugi dosledno uporablja → prez.
gliha -e in nepreg. ž enakost, primerjava, primerljiv človek ali stvar, par: Inu taku gliha im. ed. je bil S. Franciſcus Chriſtusu, de nej mogal ble gliha im. ed. biti ǀ S. Bernardus je bil gliha im. ed. S. Thadæuſu ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza Phænix, Sakaj neima ſebi glihe rod. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes nej bilu njemu gliha rod. ed. ǀ katerimu K'glihi daj. ed. ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ ena ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho tož. ed. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit, ima gledat de ſvojo gliho tož. ed. vſame ǀ 50. lejt je v' takorshneh grehah shivil, de malu gliha rod. mn. ſe je njemu neshlu brez vse glihe neprimerljivo: G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ← srvnem. gelīche ‛enakost’
škoda -e ž škoda: ta nei obena kriviza, ali shkoda im. ed. ǀ vam ſe shkoda im. ed. ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ona ſama je ursoh ſvoje shkode rod. ed. ǀ sa volo ſhkode rod. ed., v' katiro padeio taiſti katiri ſe nepoſtio ǀ ſa veliko gnado, inu ſrezho ſposna, de bi s'shkodè rod. ed. teh drugih ſe vuzhili pobulshat, inu greha varvat ǀ ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi daj. ed., inu pogubleinu ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi daj. ed. nashih vbogoh dush ǀ Roke nemore nuzat, ampak h'shkodi daj. ed. ſvoimu blishnimu ǀ veliko shkodo tož. ed. po celli Europi della ǀ spaumnite Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo tož. ed. perpravili ǀ je shal skuſi en borsht, kir en leu je prebival, inu veliko skodo tož. ed. dellal ǀ de bi li eden tega drugiga v'shkdo tož. ed. perpravitij ǀ s'kuſi letu v'skodu tož. ed. veliko ſvoiga blishniga perpraui ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo or. ed. ǀ zhloveka sapeleio, inu v' velike shkode tož. mn. perpravio brez vse škode ne da bi se poškodoval: bres vſe shkode je bil lintvorna premagal ǀ Jeſt vidim eno ſilnu resbeleno pezh, v' kateri nehodio trye mladenizhi, kakor ſo hodili po uni Babilonski bres vſe shkode ǀ tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel s škodo v škodo: kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ s'shkodo veliko ſvoiga bliſhniga perpravi ǀ nej li rejſſ, de ſvejt ſa preproſtiga dershj, kateri s'ſvojo shkodo resnizo govorj ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil uni nesrezhni zhlovik ← stvnem. scado ‛škoda’

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez predlog

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez predl. ♦ P: 1 (*P 1563)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez
GLEJ: prez

Kamnarski terminološki slovar

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

gostôta brez pór in votlín -e -- -- -- -- ž
prostornínska mása brez pór in votlín -e -e -- -- -- -- ž

Davčni terminološki slovar

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

vrédnost materiálov brez porêkla -i -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

izdája zdravíla brez zdravníškega recépta -e -- -- -- -- ž
zdravílo brez recépta -a -- -- s

Pravni terminološki slovar

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

bánčna garancíja brez ugôvora -e -e -- -- ž
délnica brez glasoválne pravíce -e -- -- -- ž
jêzik brez ozémlja -íka -- -- m
klávzula brez obvéznosti -e -- -- ž
klávzula brez protésta -e -- -- ž
klávzula brez regrésa -e -- -- ž
krivdorèk brez kázni -éka -- -- m
miníster brez lístnice -tra -- -- m
miníster brez portfélja -tra -- -- m
miníster brez resórja -tra -- -- m
mladolétnik brez sprémstva -a -- -- m
obtóžnica brez preiskáve -e -- -- ž
odlóčanje brez nèpotrébnega odlášanja -a -- -- -- s
oséba brez državljánstva -e -- -- ž
otròk brez sprémstva -ôka -- -- m
poslovódja brez naročíla -e -- -- m
poslovódstvo brez naročíla -a -- -- s
pravíca do odlóčanja brez nèpotrébnega odlášanja -e -- -- -- -- -- ž
pravíca do sójenja brez nèpotrébnega odlášanja -e -- -- -- -- -- ž
prenéhanje drúžbe brez likvidácije -a -- -- -- s
prevzèm podjétja brez likvidácije -éma -- -- -- m
regrés brez protésta -a -- -- m
zapuščína brez dédiča -e -- -- ž
zastópanje brez pooblastíla -a -- -- s
zastópnik brez pooblastíla -a -- -- m

Tolkalni terminološki slovar

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez motórja -- --
brez mréžice -- --
tamburín brez ópne -a -- -- m

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

čebelárjenje brez uporábe mátične rešêtke -a -- -- -- -- s
narejênec brez zalége -nca -- -- m

Planinski terminološki slovar

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

plézanje brez počítka -a -- -- s
plézanje brez varovánja -a -- -- s
plézati brez varovánja -am -- -- nedov.
rokavíca brêz pŕstnih kápic -e -- -- -- ž
vzpòn brez dodátnega kisíka vzpôna -- -- -- m
vzpòn brez kisíka vzpôna -- -- m

Slovenski smučarski slovar

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

skòk brez obráta skôka -- -- m
smúčanje brez omejítev -a -- -- s
smučí brez izrazítega stránskega lóka -í -- -- -- -- ž
zasledoválni ték brez prekinítve -ega -a -- -- m

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez

Slovar govorov Zadrečke doline

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

brez predl.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?

Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?

Čudno govorjenje: »brez da bi« in »v temu«

Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:

brez da bi me vprašal brez da bi nas razumeli brez da bi se zdravil

ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...

Glagoli brez vidskega para

Zakaj glagole stanja, npr. sedeti, ležati (SS 2004, 350) razumemo kot da so brez vidskega para? Če je sedeti nedovršni glagol, bi kot njegov dovršni par razumela usesti se.

Kako pisati ime »Merku« — s krativcem (Merkù) ali brez njega?

V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?

Kako pisati zvezo »brez zveze«?

Kaj od navedenega je pravilno?

  • brezveze

  • brez veze

  • brezzveze

  • brez zveze

Kako zapišemo »čutnodomišljijski«– z vezajem ali brez njega?

Kako se pravilno piše čutnodomišljijski, skupaj ali z vezajem, in kaj to pomeni? V učnem načrtu za slovenščino npr. piše: Učenec upovedi čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb.

Krajšanje imen za dneve v tednu na koledarjih – s piko ali brez nje?

Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?

Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.

Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.

Napis na štampiljki kot poved brez končnega ločila

Zanima me, kakšen je pravilen zapis akademskega naziva na štampiljki z imenom in priimkom:

*dr. Janez Novak

Dr. Janez Novak*

Glede na pravila bi bil po moje pravilen zapis z veliko začetnico (položajno), a se uporabnik štampiljke s tem ne strinja.

Vrinjeni stavek brez druge vejice, če sledi dvopičje

Zanima me, ali lahko ob koncu vrinjenega stavka ne pišemo druge vejice, še sledi dvopičje, ki bi v vsakem primeru uvajalo premi govor. Primer:

  • Za nadzor je nujno »aktivno vladanje« oziroma, kot bi rekel Lippman: »Svoboda trga zahteva aktivno in čuječo politiko«.

Namesto dvopičja bi najbrž lahko dali tudi vejico ali podpičje (Se strinjate?). Vem, kako bi poved lahko tudi preoblikovali, da bi se izognili takšni dilemi, vendar me zanima tudi, kaj menite glede ustreznosti rabe, kot je.

V vezajem ali brez? »narodno-zabavna« ali »narodnozabavna« glasba

Je pravilen zapis narodno-zabavna ali narodnozabavna glasba? Prosim za utemeljitev.

Zapis dobesednega navedka brez narekovajev in ločila

V prevodu nekega romana je dobesedni navedek vedno zapisan ležeče, brez narekovajev. Kako je v tem primeru z ločili? Primer: No, kaj praviš?, je vprašal. Si vesela?Gumico za lase!, je vpila. Ugasni glasbo!, je ukazovala in Zapri okno!, in ko ji je babica končno dovolila ...

Vem, da bi bilo pravopisno ustrezno brez vejice za citatom, ampak v tem primeru, ker ni narekovajev in so stavki vzklični ali vprašalni ter se končajo z vprašajem ali klicajem, se potem zdi težje berljivo/razumljivo. Je pa to verjetno vendarle edini dovoljeni način, torej: No, kaj praviš? je vprašal. INGumico za lase! je vpila.

Zanima me, ali bi lahko v takih primerih ostala tudi vejica ali to pač v nobenem primeru ni dovoljeno, ne glede na odsotnost narekovajev.

Zapis »QR-kode« (z vezajem ali brez vezaja) ter naslov knjige »Kje pa vas jezik žuli?«

Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?

Zloženka iz besedne zveze »predelava mesa« se piše z vezajem ali brez?

Kako je prav: mesnopredelovalna ali mesno-predelovalna industrija?

Zloženke s kratico v prvem delu: z vezajem ali brez njega?

Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?

Z vejico ali brez?

Se v povedi V primeru tehničnih težav, se obrnite na vzdrževalca, za besedo "težav" vstavi vejica ali ne, in zakaj tako ali drugače. Po občutku jo pišem, nisem pa 100% prepričan v pravilnost uporabe vejice v tem primeru. Hvala.

Z vezajem ali brez? »3D-tiskalnik«

Zanima me, kako pravilno zapišemo: 3D tiskalnik ali 3D-tiskalnik, 3D izdelek ali 3D-izdelek, prav tako: 3D skener, 3D tehnologija … Z vezajem ali brez njega? A za te primere velja člen 417 iz Slovenskega pravopisa? Vem, da ste na podobno vprašanje v svetovalnici že odgovorili. Ker v Gigafidi (Delo, Dnevnik idr.) zasledimo oboje, prav tako v lektoriranih člankih in monografskih publikacijah, ki govorijo o 3D-tehnologiji, me zanima, če je mogoče oboje tudi pravilno.

Z vezajem ali brez njega: »linearna A pisava« ali kako drugače?

Zanima me pravilni zapis za besedni zvezi linearna A pisava in linearna B pisava.

Terminološka svetovalnica

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

Brez odpadkov
Prosimo vas za mnenje v zvezi s terminom zero waste . To je nov pristop k ravnanju z odpadki, pri katerem naj bi se odpadki predelali ali ponovno uporabili, njihova količina pa naj bi se čim bolj približala nič. Sprva smo se odločili za brez odpadkov , vendar po daljšem premisleku menimo, da ta rešitev vsebinsko ni popolnoma ustrezna. Predlagamo nič odpadkov .
Brez oreškov
Imamo težavo s prevodom besedne zveze nut free . Prebrali smo vaš terminološki odgovor o lupinarjih in sklepamo, da bi bilo v primerih, ko želimo kupcem naših izdelkov sporočiti, da izdelek ne vsebuje lupinarjev , ustrezno napisati brez lupinarjev . Seveda pa med potrošniki praktično nihče ne ve, kaj bi to bilo. Sliši se skoraj kot kakšna živalska vrsta. Trenutno na promocijskem gradivu dosledno uporabljamo izraz brez oreščkov (npr. Vsi izdelki so brez glutena, brez pšenice, brez mleka, brez jajc, brez kvasa, brez soje in brez oreščkov.), vendar se hkrati zavedamo pomanjkljivosti in nas tovrstna opredelitev moti. Pozitivno je, da potrošniki besedno zvezo brez oreščkov vseeno pravilno razumejo, a ne vemo, če je to dolgoročno prava pot. Imate morda kakšen nasvet?
Slikanica brez besedila
V strokovni literaturi se za angleški termin wordless picturebook pojavlja več slovenskih ustreznikov, in sicer slikanica brez besed , slikanica brez besedila , nema slikanica , nebesedna slikanica , brezbesedna slikanica , nema knjiga , tiha knjiga , vse pa skušajo enoumno označiti slikanico, namenjeno otrokom, v kateri ni klasičnega besedila, zapisanega s črkami, temveč vsebuje najrazličnejše likovne elemente. Prosim za nasvet, kateri termin je najprimernejši.
Število zadetkov: 163