Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
brez predl., z rodilnikom
1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. ukrepali so brezkompromisno in brez ozira na žrtve ne glede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj
● ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela
♦ ptt vzorec brez vrednosti
2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal
3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti
4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike
5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh
brez... predpona v sestavljenkah
za izražanje odsotnosti, manjkanja tega, kar je pomen osnovne besede: brezalkoholen, brezatomski; brezbrežnost, brezdlak, brezsrajčnik, brezverec / brezsrčen
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
Ivan Brez deželePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Ivana Brez dežele samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [ívan brez dežêle], rodilnik [ívana brez dežêle]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
brèz povdk. (ȅ) ostati ~ ne dobiti, ne imeti
brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ●~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
brez.. [poudarjeno brèz-] izpodstavna predp. brezvérec, brezalkohólen, brezatómski, brezsŕčen
Ívan Brez dežêle -a ~ ~ m, oseb. i. (ȋ é) |angleški kralj|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024
brez cílja nač. prisl. zv. izraža, da premikanje poteka, ne da bi bilo znano, kam se hoče priti; izraža, da dejanje, dogajanje poteka, ne da bi bilo znano, kaj se hoče doseči
brez golomíšenja prisl. zv.
brez obotávljanja prisl. zv.
brez odláganja prisl. zv.
brez odlášanja prisl. zv.
brez odnéhanja prisl. zv.
brez oklévanja prisl. zv.
brez okolíšanja prisl. zv.
brez okolíšenja prisl. zv.
brez olépšanja prisl. zv.
brez olepšávanja prisl. zv.
brez olepševánja prisl. zv.
brez ovinkárjenja prisl. zv.
brèz pomíšljanja nač. prisl. zv. izraža, da kdo v svojem ravnanju, mišljenju ne upošteva nobenih omejitev
brez predsódkov prisl. zv.
brez premísleka prisl. zv.
brez prenéhanja prisl. zv.
brez prenehljája prisl. zv.
brez preslédka prisl. zv.
brez prestánka prisl. zv.
brez prikrívanja prisl. zv.
brez skrúpulov prisl. zv.
brez slepomíšenja prisl. zv.
brez usmíljenja prisl. zv.
brez zavlačevánja prisl. zv.
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024
bíti brez sem brez
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.
hodíti brez hódim brez
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanjav oslabljenem pomenu kdo/kaj ne imeti česa
Pozimi so ženske hodile brez pokrivala.
ostáti brez ostánem brez
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti več koga/česa
Ostal je brez sorodnikov.
shájati brez -am brez
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno z nikalnico kdo/kaj preživljati se brez koga/česa
Brez prijateljev in znancev /težko/ shaja.
vzdržáti brez -ím brez
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati živ, nepoš kod ovan brez koga/česa
Cel teden so vzdržali brez hrane.
zdržáti brez -ím brez
tudi izdržáti brez -ím brez
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prebiti brez koga/česa / brez koliko česa
Cel teden zdrži brez hrane.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
brẹ̀z, -ẹ́za, m. = breza, Valj. (Rad).
brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
brez konca [brez kónca]
prislovna zvezabrez konca, večno
brez premisleka [brez premȋsleka]
prislovna zvezanepremišljeno
brez šale [brez šále]
členkovna zvezabrez šale, zares
brez vmeska [brez vmẹ̑ska]
prislovna zvezaneposredno
PRIMERJAJ: vmesek, z vmeskom
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
brez (brez, prez) predlog
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
brez predl., mora, -ae, zhakajne, abſque ulteriori mora, breſ uſsiga dajlniga zhakajna [poznejši pripis neznane roke]; prim. prez
brezdušnik (brez dušnik) m, F5, atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; epicurei, preṡdruſhniki[!]: ſamovolni; epicureus, preṡduſhnik, ali pres duſhe; maleficus, -a, -um, zuperṡki, preṡduſhnik, ṡhkodliviz; malitiosus, -a, -um, hudoben, lotraſt, preṡduſhnik
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
brez predl. z rod. brez: kateri je en zhiſt Duh bres teleſſa ǀ G. Bug je ſpoſnal, de reven bi bil Mosh bres Shene ǀ ſapovej garmado pogaſſit, Thamar s' meram breſs vſe shtrajfinge ſpuſtit Različica brez se uporablja le v četrti in peti knjigi. V prvih treh se z izjemo dveh primerov v drugi dosledno uporablja → prez.
gliha -e in nepreg. ž enakost, primerjava, primerljiv človek ali stvar, par: Inu taku gliha im. ed. je bil S. Franciſcus Chriſtusu, de nej mogal ble gliha im. ed. biti ǀ S. Bernardus je bil gliha im. ed. S. Thadæuſu ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza Phænix, Sakaj neima ſebi glihe rod. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes nej bilu njemu gliha rod. ed. ǀ katerimu K'glihi daj. ed. ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ ena ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho tož. ed. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit, ima gledat de ſvojo gliho tož. ed. vſame ǀ 50. lejt je v' takorshneh grehah shivil, de malu gliha rod. mn. ſe je njemu neshlu brez vse glihe neprimerljivo: G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ← srvnem. gelīche ‛enakost’
škoda -e ž škoda: ta nei obena kriviza, ali shkoda im. ed. ǀ vam ſe shkoda im. ed. ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ona ſama je ursoh ſvoje shkode rod. ed. ǀ sa volo ſhkode rod. ed., v' katiro padeio taiſti katiri ſe nepoſtio ǀ ſa veliko gnado, inu ſrezho ſposna, de bi s'shkodè rod. ed. teh drugih ſe vuzhili pobulshat, inu greha varvat ǀ ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi daj. ed., inu pogubleinu ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi daj. ed. nashih vbogoh dush ǀ Roke nemore nuzat, ampak h'shkodi daj. ed. ſvoimu blishnimu ǀ veliko shkodo tož. ed. po celli Europi della ǀ spaumnite Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo tož. ed. perpravili ǀ je shal skuſi en borsht, kir en leu je prebival, inu veliko skodo tož. ed. dellal ǀ de bi li eden tega drugiga v'shkdo tož. ed. perpravitij ǀ s'kuſi letu v'skodu tož. ed. veliko ſvoiga blishniga perpraui ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo or. ed. ǀ zhloveka sapeleio, inu v' velike shkode tož. mn. perpravio brez vse škode ne da bi se poškodoval: bres vſe shkode je bil lintvorna premagal ǀ Jeſt vidim eno ſilnu resbeleno pezh, v' kateri nehodio trye mladenizhi, kakor ſo hodili po uni Babilonski bres vſe shkode ǀ tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel s škodo v škodo: kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ s'shkodo veliko ſvoiga bliſhniga perpravi ǀ nej li rejſſ, de ſvejt ſa preproſtiga dershj, kateri s'ſvojo shkodo resnizo govorj ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil uni nesrezhni zhlovik ← stvnem. scado ‛škoda’
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
brez predl. ♦ P: 1 (*P 1563)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
gostôta brez pór in votlín -e -- -- -- -- ž
prostornínska mása brez pór in votlín -e -e -- -- -- -- ž
Davčni terminološki slovar
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
vrédnost materiálov brez porêkla -i -- -- -- ž
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
izdája zdravíla brez zdravníškega recépta -e -- -- -- -- ž
zdravílo brez recépta -a -- -- s
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
bánčna garancíja brez ugôvora -e -e -- -- ž
délnica brez glasoválne pravíce -e -- -- -- ž
jêzik brez ozémlja -íka -- -- m
klávzula brez obvéznosti -e -- -- ž
klávzula brez protésta -e -- -- ž
klávzula brez regrésa -e -- -- ž
krivdorèk brez kázni -éka -- -- m
miníster brez lístnice -tra -- -- m
miníster brez portfélja -tra -- -- m
miníster brez resórja -tra -- -- m
mladolétnik brez sprémstva -a -- -- m
obtóžnica brez preiskáve -e -- -- ž
odlóčanje brez nèpotrébnega odlášanja -a -- -- -- s
oséba brez državljánstva -e -- -- ž
otròk brez sprémstva -ôka -- -- m
poslovódja brez naročíla -e -- -- m
poslovódstvo brez naročíla -a -- -- s
pravíca do odlóčanja brez nèpotrébnega odlášanja -e -- -- -- -- -- ž
pravíca do sójenja brez nèpotrébnega odlášanja -e -- -- -- -- -- ž
prenéhanje drúžbe brez likvidácije -a -- -- -- s
prevzèm podjétja brez likvidácije -éma -- -- -- m
regrés brez protésta -a -- -- m
zapuščína brez dédiča -e -- -- ž
zastópanje brez pooblastíla -a -- -- s
zastópnik brez pooblastíla -a -- -- m
Tolkalni terminološki slovar
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
brez motórja -- --
brez mréžice -- --
tamburín brez ópne -a -- -- m
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
čebelárjenje brez uporábe mátične rešêtke -a -- -- -- -- s
narejênec brez zalége -nca -- -- m
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
plézanje brez počítka -a -- -- s
plézanje brez varovánja -a -- -- s
plézati brez varovánja -am -- -- nedov.
rokavíca brêz pŕstnih kápic -e -- -- -- ž
vzpòn brez dodátnega kisíka vzpôna -- -- -- m
vzpòn brez kisíka vzpôna -- -- m
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
skòk brez obráta skôka -- -- m
smúčanje brez omejítev -a -- -- s
smučí brez izrazítega stránskega lóka -í -- -- -- -- ž
zasledoválni ték brez prekinítve -ega -a -- -- m
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
Slovar govorov Zadrečke doline
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?
Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?
Čudno govorjenje: »brez da bi« in »v temu«Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:
brez da bi me vprašal
brez da bi nas razumeli
brez da bi se zdravil
ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...
Glagoli brez vidskega paraZakaj glagole stanja, npr. sedeti, ležati (SS 2004, 350) razumemo kot da so brez vidskega para? Če je sedeti nedovršni glagol, bi kot njegov dovršni par razumela usesti se.
Kako pisati ime »Merku« — s krativcem (Merkù) ali brez njega?V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Kako pisati zvezo »brez zveze«?
Kaj od navedenega je pravilno?
brezveze
brez veze
brezzveze
brez zveze
Kako zapišemo »čutnodomišljijski«– z vezajem ali brez njega?Kako se pravilno piše čutnodomišljijski, skupaj ali z vezajem, in kaj to pomeni?
V učnem načrtu za slovenščino npr. piše: Učenec upovedi čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb.
Krajšanje imen za dneve v tednu na koledarjih – s piko ali brez nje?Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?
Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.
Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.
Napis na štampiljki kot poved brez končnega ločilaZanima me, kakšen je pravilen zapis akademskega naziva na štampiljki z imenom in priimkom:
*dr. Janez Novak
Dr. Janez Novak*
Glede na pravila bi bil po moje pravilen zapis z veliko začetnico (položajno), a se uporabnik štampiljke s tem ne strinja.
Vrinjeni stavek brez druge vejice, če sledi dvopičjeZanima me, ali lahko ob koncu vrinjenega stavka ne pišemo druge vejice, še sledi dvopičje, ki bi v vsakem primeru uvajalo premi govor. Primer:
- Za nadzor je nujno »aktivno vladanje« oziroma, kot bi rekel Lippman: »Svoboda trga zahteva aktivno in čuječo politiko«.
Namesto dvopičja bi najbrž lahko dali tudi vejico ali podpičje (Se strinjate?). Vem, kako bi poved lahko tudi preoblikovali, da bi se izognili takšni dilemi, vendar me zanima tudi, kaj menite glede ustreznosti rabe, kot je.
V vezajem ali brez? »narodno-zabavna« ali »narodnozabavna« glasbaJe pravilen zapis narodno-zabavna ali narodnozabavna glasba? Prosim za utemeljitev.
Zapis dobesednega navedka brez narekovajev in ločilaV prevodu nekega romana je dobesedni navedek vedno zapisan ležeče, brez narekovajev. Kako je v tem primeru z ločili? Primer: No, kaj praviš?, je vprašal. Si vesela?Gumico za lase!, je vpila. Ugasni glasbo!, je ukazovala in Zapri okno!, in ko ji je babica končno dovolila ...
Vem, da bi bilo pravopisno ustrezno brez vejice za citatom, ampak v tem primeru, ker ni narekovajev in so stavki vzklični ali vprašalni ter se končajo z vprašajem ali klicajem, se potem zdi težje berljivo/razumljivo. Je pa to verjetno vendarle edini dovoljeni način, torej: No, kaj praviš? je vprašal. INGumico za lase! je vpila.
Zanima me, ali bi lahko v takih primerih ostala tudi vejica ali to pač v nobenem primeru ni dovoljeno, ne glede na odsotnost narekovajev.
Zapis »QR-kode« (z vezajem ali brez vezaja) ter naslov knjige »Kje pa vas jezik žuli?«Se pravilno piše kode QR piše z vezajem ali brez? Na predstavitvenem videu Kje pa vas jezik žuli? Prva pomoč iz Jezikovne svetovalnice sem videla brez. Je pika za vprašajem pravilna?
Zloženka iz besedne zveze »predelava mesa« se piše z vezajem ali brez?Kako je prav: mesnopredelovalna ali mesno-predelovalna industrija?
Zloženke s kratico v prvem delu: z vezajem ali brez njega?Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?
Z vejico ali brez?Se v povedi V primeru tehničnih težav, se obrnite na vzdrževalca, za besedo "težav" vstavi vejica ali ne, in zakaj tako ali drugače. Po občutku jo pišem, nisem pa 100% prepričan v pravilnost uporabe vejice v tem primeru. Hvala.
Z vezajem ali brez? »3D-tiskalnik«Zanima me, kako pravilno zapišemo: 3D tiskalnik ali 3D-tiskalnik, 3D izdelek ali 3D-izdelek, prav tako: 3D skener, 3D tehnologija …
Z vezajem ali brez njega? A za te primere velja člen 417 iz Slovenskega pravopisa?
Vem, da ste na podobno vprašanje v svetovalnici že odgovorili. Ker v Gigafidi (Delo, Dnevnik idr.) zasledimo oboje, prav tako v lektoriranih člankih in monografskih publikacijah, ki govorijo o 3D-tehnologiji, me zanima, če je mogoče oboje tudi pravilno.
Z vezajem ali brez njega: »linearna A pisava« ali kako drugače?Zanima me pravilni zapis za besedni zvezi linearna A pisava in linearna B pisava.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.
Brez odpadkov
Prosimo vas za mnenje v zvezi s terminom zero waste . To je nov pristop k ravnanju z odpadki, pri katerem naj bi se odpadki predelali ali ponovno uporabili, njihova količina pa naj bi se čim bolj približala nič. Sprva smo se odločili za brez odpadkov , vendar po daljšem premisleku menimo, da ta rešitev vsebinsko ni popolnoma ustrezna. Predlagamo nič odpadkov .
Brez oreškov
Imamo težavo s prevodom besedne zveze nut free . Prebrali smo vaš terminološki odgovor o lupinarjih in sklepamo, da bi bilo v primerih, ko želimo kupcem naših izdelkov sporočiti, da izdelek ne vsebuje lupinarjev , ustrezno napisati brez lupinarjev . Seveda pa med potrošniki praktično nihče ne ve, kaj bi to bilo. Sliši se skoraj kot kakšna živalska vrsta. Trenutno na promocijskem gradivu dosledno uporabljamo izraz brez oreščkov (npr. Vsi izdelki so brez glutena, brez pšenice, brez mleka, brez jajc, brez kvasa, brez soje in brez oreščkov.), vendar se hkrati zavedamo pomanjkljivosti in nas tovrstna opredelitev moti. Pozitivno je, da potrošniki besedno zvezo brez oreščkov vseeno pravilno razumejo, a ne vemo, če je to dolgoročno prava pot. Imate morda kakšen nasvet?
Slikanica brez besedila
V strokovni literaturi se za angleški termin wordless picturebook pojavlja več slovenskih ustreznikov, in sicer slikanica brez besed , slikanica brez besedila , nema slikanica , nebesedna slikanica , brezbesedna slikanica , nema knjiga , tiha knjiga , vse pa skušajo enoumno označiti slikanico, namenjeno otrokom, v kateri ni klasičnega besedila, zapisanega s črkami, temveč vsebuje najrazličnejše likovne elemente. Prosim za nasvet, kateri termin je najprimernejši.
Število zadetkov: 163