arzēnikov, adj. Arsenik-: a. prah; arzenikove saje, der Hüttenrauch, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
bilka -e samostalnik ženskega spola manjšalnica od bila; SODOBNA USTREZNICA: bilka FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
blato -a (blatu, blato) samostalnik srednjega spola1. razmočena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: blato
2. prijeta, sprijeta, odvečna snov na površini; SODOBNA USTREZNICA: umazanija
3. kar je malo ali nič vredno; SODOBNA USTREZNICA: malenkost, ničevost
3.1 moteč, nepotreben dodatek; SODOBNA USTREZNICA: navlaka
FREKVENCA: 113 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
blejbejs° -a samostalnik moškega spola iz svinca pridobljen prah za umazano belo oljnato barvo; SODOBNA USTREZNICA: svinčevo belilo
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
bljúvən, -vna, adj. Brech-, Cig.; — bljuvna sol, der Brechweinstein, Cig.; bljuvni prah, das Brechpulver, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
brísati, brȋšem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
cemènt, -ę́nta, m. prah, ki z vodo zmešan daje tudi v vodi stanovitno malto, der Cement.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
cẹ́stən,** -tna, adj. Straßen-; cestni prah.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
coprati -am (cuprati, coprati) nedovršni glagol1. kdo; koga z nadnaravnimi silami vplivati na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarati
1.1 protestansko, slabšalno, kdo opravljati verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 18 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
cvẹ̑tən, -tna, adj. Blüten-, Blumen-: cvetni prah, der Blütenstaub; cvȇtna nedelja, der Palmsonntag; cvȇtni teden, die Palmwoche, Št.; — 2) blumig; cvetno polje; — 3) fein: cvetna moka, das Auszugmehl, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); cvetna kotlovina, das Feinkupfer, V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
če (če, ča) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi če – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.2 navadno v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
2. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes čim
2.1 v zvezah če + primrk. prisl./prid. – tem/ø + primrk. prisl./prid.
2.2 samo v TPo 1595, v zvezah če + primrk. prisl./prid. – stem + primrk. prisl./prid.
3. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkirani zvezi če lih/glih, pogosto v zvezi s tako za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
3.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
4. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
5. v predmetnih odvisnih stavkih, navadno s pogojnim naklonom za izražanje možnosti, negotovosti; SODOBNA USTREZNICA: če
5.1 v zvezi če – ali (nikar) za izražanje izbire
6. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, tudi v zvezi če – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6.1 za izražanje okoliščin, v katerih se ponovi dejanje nadrednega stavka
7. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
8. v zvezi če – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: 201 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
čebela -e (čebela, čibela, žbela, bačela, čmela, bučela) samostalnik ženskega spola žuželka, ki daje med in vosek, nabira cvetni prah, rastlinske smole in oprašuje večino žužkocvetnih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: čebela
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
čediti -im nedovršni glagol kot slovarski zgled odstranjevati umazanijo, prah; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
čestìti -ìm nedov. častiti: jedinſztvo vu trojſztvi cseſztiti KŠ 1754, 84; cseſztiti Bogá KŠ 1771, 398; zlampami me cseſzti KŠ 1754, 13, 1771, 50; dönok ga cseſztite KŠ 1771, 396; Zobſztom me cseſztijo KŠ 1754, 13; zamán me cseſztijo KŠ 1771, 50; ſtero bi ga prav csesztilo KŠ 1754, 11a; cseſztili ſzo i ſzlü'zili KŠ 1771, 449; Nyega sztálno csestiti KAJ 1848, 11; Naj ſze cseſzti povſzéd BRM 1823, 315; Odküpitela cſeſztijo BKM 1789, 24; Jeli te bode csesztio práh TA 1848, 22; Goſzpodna cséſztimo BKM 1789
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
črv1 -a samostalnik moškega spola1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva; SODOBNA USTREZNICA: črv
1.1 ekspresivno kdor/kar je ničvredno
2. mn. manjše živali, ki se plazijo po zemeljskem površju; SODOBNA USTREZNICA: laznina
2.1 ekspresivno manjše plazeče se živali, ki vzbujajo odpor, gnus; SODOBNA USTREZNICA: golazen
FREKVENCA: 123 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
črviv -a -o pridevnik1. ki je razjeden od črvov; SODOBNA USTREZNICA: črviv
1.1 ki je poln črvov; SODOBNA USTREZNICA: črviv
FREKVENCA: 13 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
črvji -a -e pridevnik negotovo ki je poln črvov; SODOBNA USTREZNICA: črviv
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti
1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči
1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči
2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti
2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti
3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti
4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža
4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dežiti -im (dežiti, dažjiti, dažiti, dežjiti°, dižiti) nedovršni glagol1. brezoseb.; čez koga/kaj padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: deževati
1.1 kaj; kogatož., na koga obdariti, oskrbeti z dežjem
2. kaj; čez koga, na koga padati, razsipavati se v veliki količini; SODOBNA USTREZNICA: deževati
2.1 biblijsko, kdo/kaj; kaj, čez koga v veliki količini dajati, pošiljati kaj
FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dolanji prid., F
2,
auster, júg,
dulanî veiter, od puldne;
inferus, -a, -um, tá ſpudni:
ut inferum limen, tá ſpudnî, ali
dulanî prah;
prim. dolenji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
doli prislov1. izraža stanje ali obstoj na nižjem mestu, položaju; SODOBNA USTREZNICA: doli
2. izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu mestu, položaju; SODOBNA USTREZNICA: dol
FREKVENCA: približno 1000 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dolipadati -am nedovršni glagol1. kaj; iz česa, od česa, na kaj po zraku pomikati se navzdol; SODOBNA USTREZNICA: padati
1.2 zaradi izgube, oslabitve vezi
2. kdo/kaj zaradi telesne, duševne prizadetosti prihajati iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: padati
3. kdo; (k čemu, na kaj, pred kom) spuščati se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: padati
4. kdo prenehavati izpolnjevati obveznosti, norme kake skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: odpadati
5. kdo prihajati v moralno oporečno versko stanje; SODOBNA USTREZNICA: padati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dopeljati -am (dopelati) dovršni glagol1. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja s prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: pripeljati
2. kdo; kogatož., v kaj povzročiti, da kdo pride v stanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
drmožjè, n. smeti na cesti, ogr.-C.; zrak v vrteči gib pride in s seboj nese prah, listje, smeti, drmožje, ogr.-Valj. (Rad); das Anschwemmicht, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dróbickən, -kna, adj. = drobičken, ("drobiciken") Dict.; d. prah, Kast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
drugačije°1 prislov1. izraža, da se dejanje, stanje razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugače
1.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugače
FREKVENCA: 50 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
držati se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
dvígati, dvȋgam, vb. impf. ad dvigniti; = vzdigati, heben; — d. se, sich heben; megla, prah se dviga.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
erythace [erythāce]
množinski samostalnik neugotovljivega spolacitatno čebelji kruhek, fermentirani cvetni prah
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
fánčost -i ž maščevanje: jasz na dén moje fáncsoszti raz'seném kak cesztni práh KOJ 1845, 122; Friderik z-fáncsoszti vogerszkoga krála kintse po künsti dobi KOJ 1848, 37; naj stokoli szvojo zevreto fáncsoszt na nyega vövlijé KOJ 1845, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
goməzẹ́ti (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — moussieren: gomezeči prah, das Brausepulver, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
iskríti, -ím, vb. impf. Funken sprühen, Mur.; Poletni dan na zlatih žarkih Iskril na svet je solnčni prah, Greg.; nav. i. se, Funken sprühen, funkeln, flimmern, Cig., Jan., Cig. (T.), Dol.; sneg se v solncu iskri, vino se iskri, BlKr.; — iskreč, Funken sprühend, funkelnd, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
izčésati, -čę́šem, vb. pf. durch Kämmen herausbringen, auskämmen; i. si prah iz las.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
izkrtáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) herausbürsten: i. prah iz suknje; — 2) ausbürsten: i. suknjo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
izpáhati, -pȃham, vb. pf. ausfachen: i. prah iz česa, Jan.; z vrečo žito i., aus dem Getreide den Staub mit einem Sack ausfachen, Z., Dol., vzhŠt.; z dlanjo hlače komu i. = natepsti, Glas.; — prim. opahati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
izpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen herausbringen; prah iz luknje i., herauswehen, Cig.; — 2) das Blasen beenden: jezo i., den Zorn verschnaufen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
iztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad iztepsti; ausschlagen, ausstäupen, ausklopfen; i. prah iz obleke, i. obleko; i. zrnje iz snopov, snope i.; herausschütteln, ausbeuteln, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
iztépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Schlagen herausbringen; prah i. iz obleke, herausklopfen; — ausprügeln (aus einem Orte), wegprügeln, Cig.; — erprügeln, erklopfen, Cig.; — 2) ausklopfen: i. suknjo, Cig.; ausbeuteln, Mur.; ausstäupen, ausstreichen: tatu i., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
iztȓcati, -am, vb. pf. ausklopfen: i. posodo, da prah odleti, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht
kadar kiſſa;
cum, kadar;
diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai;
eos, eois, ẛarja,
kadar ſonze gori grè, ẛora;
exactus, -us, predajanîe,
kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede;
exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan,
kadar eniga sobè bolè;
opperiri, zhakati,
kadar ſe kai enimu poſſodi;
psecas, -dis, tih deṡh,
kadar po malim parſhy;
quando, kadai,
kadar;
strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa,
kadar ſe pili;
transfumare, prekaditi,
kadar dim ṡkuṡi grè;
prim. kader
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kàk prisl. 1. kako, izraža vprašanje po osebi, načinu dejanja: Kak ſze zové on, ſteroga je Bog z-tákſim tálom za Odküpitela, ino Zvelicſitela poſzlal SM 1747, 10; Oh! kak te gori primem BKM 1789, 20; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7 2. izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: Kak dugo de sze pozdigávao nad menom nepriátel moj TA 1848, 10 3. v vezniški rabi za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: csi ſze na prekléte Zglédnemo i na nyih mántre, Kak brezi ſzmrti vmérajo KŠ 1754, 274; Naſzlejdnye ſze mámo vcsiti kak je pogibelno vu hüdo tiváriſtvo ſze zmejſati, i piſztiti KM 1796, 10 4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: Kak ſzlatka ſzo cselüſzti mojoj gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; Oh Jezus Kriſztus! kak dugo Odlásas tvoj ſzoudnyi dén KŠ 1754, 272; Ah kak ti morem za ono tvojo nezrecseno miloscso zahváliti KM 1783, 6; Kak velika potrejbcſina je pa bila na ete knige zdaj vetom vrejmeni, vſzáki ſzi lejko premiſzli BKM 1789, 5; Kak velika obláſzt je bila potrejbna k-tomi, naj bi KM 1796, 4; Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko SŠ 1796, 5; Ka máte vi csiniti, I kak blá'zeni biti BRM 1823, 6; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti [Boga], Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; Goszpôd nas, kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 8; Kak rad szem, kâ szem sze prisao KAJ 1870, 5; O kak tužno so jôkali siromaški roditelje BJ 1886, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
kiháłən, -łna, adj. Niese-: kihȃłni prah, das Niesepulver, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
krhkóči -a -e prid. krhek, slaboten: 'Zitka Goſzpôd! jáko ſzem krhkôcsi BRM 1823, 211; Ne szi ti práh krhkôcsi KAJ 1848, 209; Têlo mi je krhkôcse BRM 1823, 374
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mȃłčev, adj. Gips-, Cig.; malčevo apno, der Gipskalk, Cig.; malčev prah, das Gipsmehl, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
malinski prid., F
10,
catillus, tudi en ẛgurni
malinski kamen, deil, tá ẛdulnî ſe imenuje
meta;
incisus, -a, -um, en iſékan kamen, v'ti viṡhi, kakòr ſe
malinṡki kameni naſékajo, naſékan, ṡklépan;
meta, -ae, zyl, tá dulni
malinṡki kamen, tarzha;
mola, -ae, malyn, malin,
malinṡki kamen;
molaris, malinṡki;
molaris, -ris, lapis, malinṡki kamen;
molarius, -a, -um, malinṡki;
molile, -lis, malinṡku orodje, kar per malinih nuza;
pinnae, loparji, ali daṡzhize na
malinṡkih kolleſſih, lopatize;
pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke: tudi
malinṡki práh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mišji prid., F
9,
acaron, -ri, miſhji tern;
arsenicum, béla miſhniza,
miſhja ſhtupa, ſtrupoviti práh;
batrachomiomachia, ẛhabja voiska inu
miſhja;
chamaemyrsine, miſhji tern:
idem quod ruscus; murinus, -a, -um, miſhji, kar je od miſhi;
muscerda, miſhji gnoi,
miſhji drek;
ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami;
staphis, -dis, idem ac herba pedicularis, ṡeliṡzhe ṡa uſhy, ſline ṡeliṡzhe, ſtephana ṡerna,
miſhji inu podganji poper
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mišnica ž, F
4,
arsenicum, béla
miſhniza, miſhja ſhtupa, ſtrupoviti práh;
auripigmentum, miſhenza;
ligellum, -li, v'miſhnizi akelz;
muscipula, -ae, miſhniza ṡa miſhi loviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
moka ž, F
21,
aleuron, pſhenizhna
moka;
alica, -ae, alicastrum, od perjovize
moka;
blattae pistrinarie, zhervje, ali moli
v'moki;
cribrum farinaceum, ſitu ẛa
moko;
farina, -ae, moka;
polenta, -ae, jezhmenova
moka roshtana, ṡganzi;
pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od
moke: tudi malinṡki práh;
simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne
moke, moka ṡa ṡhemle
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
moka2 [prah] sam. ž ♦ P: 16 (TE 1555, TT 1557, TO 1564, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
mràvla -e ž mravlja: Mravla živé tüdi AI 1878, 37; kak mravle paščlivo delajo AI 1878, 3; Eden táo eti mravlö noszi práh z-korin AIP 1876, br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
muha -e ž muha:
ena muha im. ed. lejse pò tvojm obraſu ǀ ene muhe rod. ed., ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti ǀ tiga ner vekshiga Riſa je na ramo vergal, kakor eno muho tož. ed. lahku neſſil ǀ ſò taku retki, kakor te belle muhe im. mn. ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh rod. mn. ǀ prah te ſemle v' muhe tož. mn. preoberne ǀ mozhnu ſe salubil v'muhe tož. mn., v'komarje, v'zhervizhe, inu v'mraulinize ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy, shkodlivimy komary, muhami or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
muka2 [prah] gl. moka ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nì prisl. niti, krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio, neiga, a ni ednoga TF 1715, 19; Ne jeita ſnyega, ni ne dotekniteſzega SM 1747, 5; Tretics, kai ni vrág ne pocſiva SM 1747, 4; Vu ſterom jaſz ni ne dvojim KŠ 1754, 271; ni Ocsa vas ne odpüſzti vám preſztoplenyá vaſa KŠ 1771, 19; On ji je pa nej odgouvoro ni edno rejcs KŠ 1771, 51; Nemre ſze zvelicsati, Ni vnebo setüvati BKM 1789, 1; i tam je tri dni nej jo, ni pio KM 1796, 124; Ali, ni nebom drügoga, Nego mojega Goſzpodna SŠ 1796, 97; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti, da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; Malo ftic dá 'ze szvoj glász csuti, i ni pasztér negoni vö csrêde KAJ 1870, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
nósiti, nǫ́sim, vb. impf. 1) tragen; — vodo, drva n. v kuhinjo; čebele pridno nosijo, Por.; veter prah v oči nosi; morje ladje nosi; n. (dete), schwanger gehen, Cig., Jan.; — trächtig sein: kobila nosi, Gor.; glavo visoko n., sich hochtragen; — 2) n. se, schweben: n. se po zraku, Cig. (T.); sich geberden, sich gerieren, sich benehmen; mogočno, moški se n., vornehm, stolz einhergehen; Ko grom se nos' in blisk in piš (namr. kralj Matjaž), Npes.-K.; prva dva stanova, plemstvo in duhovstvo, nosila sta se zatorej kakor gospoda nad meščanom, Jurč.; nerodno se n., Jurč.; — pos. sich stolz benehmen, Zilj.-Jarn. (Rok.), Kr.; n. se nad čim, sich über etwas aufhalten, Cig.; — 3) n. se, sich kleiden; po gospodsko, po kmetsko se nositi.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
obnožina [obnọ̑žina]
samostalnik ženskega spolacvetni prah, ki ga čebele prenašajo na zadnjih nogah; obnožina
PRIMERJAJ: obnožnina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
obnožnina [obnožnína]
samostalnik ženskega spolacvetni prah, ki ga čebele prenašajo na zadnjih nogah; obnožina
PRIMERJAJ: obnožina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
obráziti -im nedov. slikati, upodabljati: Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti, Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
odgrẹ́bati, -grẹ̑bam, vb. impf. ad odgrebsti, odgreniti; weg-, abscharren; prah o. s ceste, den Staub von der Straße abziehen, Levst. (Cest.); žito izpod vevca pri vejanju o., Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
odmésti, -métem, vb. pf. hinwegkehren, hinwegfegen; o. prah od pšenice.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
oglę̑n, adj. Kohlen-: ogleni prah, der Kohlenstaub, Z.; oglena tvorba, die Kohlenformation, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ometati [omẹ́tati omẹ̑tam]
nedovršni glagoločistiti prah s krtačo, okrtačiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
opháti, -phȃm, -pšèm, vb. pf. abstampfen, M.; v črni prah o. tobak, Slom.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
oslepiti -im dov. 1. oslepiti:
ga je puſtil oslepiti nedol. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria oſlepiti nedol. ǀ en prah, ena troha oslepi 3. ed. tu oku ǀ komary Levom ozhij stakneio, inu yh oslepè 3. mn. ǀ ty paklenski Philistery yh premagaio, oſlepio 3. mn., inu v'to paklensko kèho parpravio ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili del. mn. m ǀ Tobias je bil vſmilen, inu vener lastauze ſo ga bile oſlèpile del. mn. ž ǀ ſkerbi ſò bile Iskariota taku oſlepile del. mn. ž, inu obnorele 2. preslepiti:
ony ſe ſo poſtili oslepit nedol. skuſi shenkinge, inu priasnoſt ǀ zhe padeio ti yh spotaknesh, zhe pregresho ti yh oslepish 2. ed. ǀ Kadar greshnisk ſam ſebe oslepish 2. ed. ǀ golufio tiga Svejta Sposnam, katiri zhloveka oslepi 3. ed., inu obnorj ǀ tu greshnu djajne zhloveka oslipji 3. ed. ǀ ta paklenski hudizh, kateri naſs oſlepi 3. ed., inu sapele ǀ Gdu je tebe taku oſlepil del. ed. m ǀ klaguje zhes ſvoje grehe, kateri ſo njega oslipeli del. mn. m kakor Sampſona oslepiti se oslepiti se:
Zhlovek ſam od ſebe lahku ſe oslepi 3. ed., aku li hozhe, pogled pak ſam ſebi povernit nesamore
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
otresti dov., F
7,
decurſsare, naroṡen reſtaviti, ali reṡdiliti, ṡklatiti,
otreſti;
decutere, otréſti, ṡklatiti;
discuſsorius, -a, -um, tá kateri ima tó múzh prózh
otrèſti;
discutere, ſpremiſliti: tudi
otrèſti;
discutere febrem, merṡlizo
otrèſti, prózh perpraviti;
dispulverare, v'práh perpraviti, ali práh
otréſti;
excutere, ṡbiti, ſtreſti, ṡklatiti,
otreſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
padati nedov., F
15,
cadere, paſti,
padati;
cadunt folia, lyſtje lety,
pada;
casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim
padati;
collabascere, doli pozheniti,
padati, doli vhajati;
dropax, ṡhalba de laſſè
padajo;
illabare, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po malim v'kai
padati, ſe ſpuṡzhati;
ingruere, s'plaṡom
padati, s'ſylo notar paſti, s'hrupam planiti;
irrorat, roſſa
pada, roſſy;
nutare, migati, majati,
padati, ſe ſpodpolṡovati, ſpotikati;
peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli
pada, ali od ṡhage, ſmety;
perlabi, ſe popolṡniti, pozhaſſi
padati;
poma caduca, jabulka, katera ſama doli
padajo;
rorat, roſſa
pada;
succumbere, ſe puſtiti premozhi, ali premagati, doli
padati;
titivillitium, -tÿ, tú kar od ſukna doli
pada, kadar ſe lika, inu gladi;
prim. padaječ, padejoč, padeoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pelȋnčək, -čka, m. eine asiatische Wermutart (artemisia contra), (seme daje prah za gliste), Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pelod, m. = cvetni prah, Tuš. (B.); — prim. hs. pelud (v istem pomenu).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pena -e ž pena:
Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine im. mn., vejter, ſtrela, blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ ta Modri pravi, de ſo raznu kakor te grenke morske pene im. mn. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi, prahu, vodi, peinam daj. mn., vejtru, ſtreli ǀ Lepoto veliku hualio, inu mozhnu lubio, vener ta Modri jo pergliha peinam daj. mn. ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine tož. mn., inu v' neſnashne ſmety teh grehou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pepel m, F
11,
cinefacere, k'pepelu ſturiti, poṡhgati;
cinefactus, v'pepèl ſturjen;
cinericeus, pepelnaſt,
s'pepela;
cinericius panis, krúh pod
pepelom pezhen, pod perhauko;
cinis, pepèl;
lix, -licis, pepèl;
micae auri, ṡlate drobtinize, droptinize, katere ſe
s'pepela ſveitio;
phoenix, -cis, ena nesnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú let ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ
pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupèt ena mlada tyza Fenix imenovana;
subcinericius, krúh pod
pepelam pezhen, pogazha. Gen:18.v.7;
trulla, -ae, tudi enu orodje ṡa
pepèl;
tutia, rude ṡherjaviza, ṡhivi práh, ali
pepèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pepel -a m pepel:
Angel ogen doli restroſsi, kar prezej vſe pepel im. ed. rata ǀ sdaj ſi prah, inu pepeu im. ed. ǀ Kadar na pyauko enu malu pepela rod. ed. potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi ǀ s'potoku je shabe ſturila is praha muhe; s'pepela rod. ed. nevarne rane ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel tož. ed. na rano poſtaviti ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz koshize, inu pepeu tož. ed. ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi, inu vſe zhednoſti v' pepu tož. ed. perpravi ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel tož. ed. perprauili ǀ shupa ſe reslye meſſu ſe v' pepeli mest. ed. povala ǀ Vudari po pepelu mest. ed., kar prezej ludje, inu shivina negnusne, inu britke rane ſo vshafali ǀ s' pepelam or. ed. ſe je bil potroſſil ǀ s' pepelom or. ed. potroſſiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pepéo -éla tudi pepél -a m pepel: Hamú; pepél KOJ 1833, 158; Meni, ki ſzem praih, pepeu SM 1747, 90; Ár csi pepéo telicze, te oſzkrúnyene poſzvecsüje KŠ 1771, 686; ka ſzam jasz zemla i pepéo KM 1783, 180; Vu skrinyiczi tesznoj práh, pepéo poſztánes BKM 1789, 414; I mejſzta Sodome i Gomorre je, na pepéo ſzpravivſi KŠ 1771, 719; Vu dejſznoj rouki prájh, pepéo noſzi SŠ 1796, 94; szrén, kak pepél raszipáva TA 1848, 119; Ogen je vse na pepél požgao BJ 1886, 9; vu 'zakli i v-pepéli ſzedécsi povrnoli KŠ 1771, 202
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pero -esa s 1. rastlinski list:
je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù im. ed., ſenza, prah ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi daj. ed., ſenizi, prahu ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ rod. mn. ſo dol padali ǀ MARIA Patrona S. Roshenkranza h' tej gartroshi v' Jerihi ſe je perglihala, katera ſtu inu petdeſſet pereſs rod. mn. imà ǀ Iſaias yh pergliha pereſam daj. mn. katere is driveſſ padaio ǀ te roshize nyh piſſane pereſſa tož. mn. polsdigneio, semla ſe veſſelj 2. ptičje pero:
leta tiza de bi od bliſi ushivala tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela, de od gorkute ſonzhne nie pereſſa im. mn. ſo gorele 3. pisalno pero:
kadar bi morje tinta ratala, inu de bi Nebeſsa pergamen, traua pereſsa im. mn., inu dreveſsa Piſsarij ratali ǀ s' tremy pereſſamy or. mn. je skushal to sapuvid sapiſſat, obenu nej hotelu tinte dati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pesek -ska
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pila ž, F
3,
lima, -ae, ena
pila;
peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od
pile doli pada, ali od ṡhage, smety;
scobina, -ae, ena
pila, ali lima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
piliti nedov., F
2,
limare, piliti;
strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar
ſe pili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
piljenje1 s, F
2,
limatio, pilenîe;
limatura, -ae, práh od
pilenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
piljenje2 s, F
2,
scobs, scobis, práh,
pilenîe, ṡhaganîe, prah od vertanîa;
scobs, segmel, prah,
pilenîe, ṡhaganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
píš -a m piš, veter: krivicno blágo jasz raz'se-ném kak czesztni práh pis pometé KOJ 1845, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
plẹ́vən, -vna, adj. Spreu-; plẹ̑vni koš, der Spreukorb, Cig.; plevni prah, der Spreustaub, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pobrísati, -brȋšem, vb. pf. 1) abwischen; prah p. po sobi; — 2) p. jo, davonlaufen, sich auf die Beine machen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
podkopàti -kópam dov. 1. izpodkopati: hi'zni goſzpodár ne bi dáo podkopati hi'zo ſzvojo KŠ 1771, 82; Nedaj mi, Ka bi drügi szrecso Setüvao, podkopati KAJ 1848, 227; Taki mi na pouti podkopa jamo SŠ 1796, 69; i gde tatjé podkopajo i vkrádnejo KŠ 1771, 19 2. zakopati: Szamoga czaszara szo protesztantje steli zapraviti, takda szo pükseni prah podkopali na ceszti KOJ 1914, 140 podkòpani -a -o zakopan: Oni szo poszküsali na ceszti .. z-podkopanim püksenim práhom ga razcseszniti KOJ 1848, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
podlòžnost -i ž podrejenost, pokornost: I prvo podánye, ali podlo'snoſzt, nájmre, deczé roditelom KM 1790, 86; Pokornoſzt i podlo'znoſzt k-Bôgi BRM 1823, VI; Tebi je podlo'znoszt Najprijétnêsi áldov KAJ 1848, 187; Pred tebom vsze vu práh szpádne Z-csütênyem podlo'znoszti KAJ 1848, 14; Opomina ga, naj a) te verne opomina na podlo'znoſzt KŠ 1771, 659; vſzáka obcsinſzka kotriga bode du'sna právde prelomleninika na podlo'snoſzt priſziliti KM 1790, 90; Oh Goſzpodne, vcsi me Ti na Tvojo podlo'znoſt BRM 1823, 9; Jószef I. z-lejpim povábi zbúcsene Kruce na pokoj i podlo'snoszt KOJ 1848, 103; Csesztô sz-priszegov oblübim Nevkleknyeno podlo'znoszt KAJ 1848, 149; 'Zena ſze naj vu tihoti vcsi vu vſzoj podlo'znoſzti KŠ 1771, 636; naj Tebé ſze verno bojijo Goſzpôda v-podlo'znoſzti BRM 1823, 411; Etak do ti v-podlo'znoszti Vszi národje szlü'zili KAJ 1848, 164
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
podrívən, -vna, adj. Spreng-: podrȋvni prah, das Sprengpulver, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
poliska [políska]
samostalnik ženskega spolacvetni prah, pelod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pȏłt, -ȋ, f. 1) die Haut am lebendigen Leibe; do pȏłti moker, bis auf die Haut nass, Mur., Cig.; pri polti prijeti koga, hart am nackten Körper angreifen, Gor.; do polti koga ostriči, die Haare glatt abscheren, Polj.; gladka polt, Polj.; — kurja p., die Gänsehaut (fig.); — die Hautfarbe: tele ima črno p., die Haut des Kalbes (unter den Haaren) ist schwarz, C., Rib.-Met.; bela p., weißer Teint, Cig., Jan.; — die Carnation, Cig. (T.); — pri polti odsekati ali odrezati kaj, etwas an der Wurzel abhacken oder abschneiden, M., C., Gor.; travo pri polti odkositi, Polj.; — do polti ali pri polti prah odgrebati, den Staub ganz scharf abziehen, Levst. (Cest.); — 2) der Boden eines geblümten Zeuges, Cig.; — 3) die Sinnlichkeit, Jarn.; — (polt m. = spol: moškega polta, Krelj).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
posehnjávati -am nedov. sahniti: Têlo, stero poſzehnyáva, Csi gli práh poſztáne, Tak mi právi vera práva, Kaj pá gori ſztáne BRM 1823, 262
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
postániti, -stȃnem, vb. pf. 1) = postati (postanem): p. s prahom = prah postati, ogr.-C.; — 2) = postati (postojim), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prag m, F
4,
eliminare, pred vrata vunkai pahniti, zhes
prag pahniti;
inferus, -a, -um, tá ſpudni:
ut inferum limen, tá ſpudnî, ali dulanî
prah;
limen, -nis, prag;
superliminare, -ris, tá ṡgurni
práh, tram, ali kamen nad vratmi, ṡhurz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prag -a m prag:
nehaj moj Sijn, sakaj tudi jest, nej ſim dalei mojga ozheta sa laſse vlekal, temuzh do hishniga praga rod. ed. ǀ Kadar ga je bil na prah tož. ed. perulekal, je K'ſijnu dial (I/2, 113)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prȃh, prȃha, prahȗ, m. der Staub; p. ometati po sobi; prah je po cestah; na kolenih prah pometati pred kom, vor jemandem im Staube knieen, ZgD.; cvetni p., der Blütenstaub; zlati p., der Goldstaub; solnčni p., der Sonnenstaub: zdrobil te bom kakor solnčni prah; živi p., der Käsemilbenstaub, Cig., Z.; — das Pulver; p. za kašelj; zobni p., das Zahnpulver, Jan.; peneči p., das Brausepulver, Cig.; — das Schießpulver; = strelni p.; podkopni p., das Sprengpulver, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
práh tudi práih -a m 1. prah, zelo drobni delci snovi: Da bi prekléti teliko Lejt trpeli, Kak je práhá nakli BKM 1789, 453; I prájh ſzo metali na glavé ſzvoje KŠ 1771, 800; Kak vöter noſzi prájh dalecs od zemlé BKM 1789, 186; i práh csi vouki mám BKM 1789, 201; Molte vszi vu práhi klecsécs KAJ 1848, 10 2. zdrobljeni delci česa: Ž njénoga skorja se naprávi práh AI 1878, 52; i zgoro je te áldov z-drvmi, z-oltárom, ſzprahom vrét KM 1796, 76 3. zemlja, prst, minljivo človeško življenje: dai ſze naiti Meni ki ſzem praih, pepeu SM 1747, 90; Prájh bodes KŠ 1754, 75; Bo'se! ka ſzam jaſz zemla, prájh, i pepéo KM 1783, 180; Tejlo iſztina, kaj ſzprlmej, More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti KAJ 1848, 7; Stere nász, práha szini Ednôk vsze tálnike vcsini KAJ 1848, 109; te poſzlejdnyi cslovik na prájh gori ſztáne KŠ 1754, 139; Moreſze i néba ſzpráhom Vjedinati KŠ 1754, 258; Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prah [prȃh prahȗ]
samostalnik moškega spolaprah
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prah samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
prah m, F
16,
arsenicum, béla miſhniza, miſhja ſhtupa, ſtrupoviti
práh;
atomus, -i, v'ſonzú
prah;
dentifricium, ſléherni pulferz, ali
práh ẛa ẛobe ribati;
dispulverare, v'práh perpraviti, ali
práh otreſti;
limatura, -ae, práh od pilenîa;
peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá
práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ſmety;
pollen, -nis, vel pollis, pollinis, tudi malinṡki
práh;
pulvis, -ris, práh;
pulvis nitrius, vel tormentarius, pulfer, ali
práh ṡa puhſhe;
scobs, scobis, práh, pilenîe, ṡhaganîe,
práh od vertanîa;
scobs, segmel, prah, pilenîe, shaganîe;
strictura, -ae, tudi
práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili;
theca arenaria, puhſha ṡa
prah;
tutia, rude ṡherjaviza, ṡhivi
práh, ali pepèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prah -a m prah:
vezhkrat en prah im. ed., ena troha oslepi tu oku ǀ premiſli, de imash prah im. ed., inu pepel ratat ǀ v'Kratkem ima prak im. ed., inu pepel ratat ǀ s'potoku je shabe ſturila is praha rod. ed. muhe ǀ imash vezh lejt kakor je kapelz vodè v' morij, praha rod. ed. na ſemli, liſtia na druvij ǀ veliku zhudeshu Mojſses zhes Faraona je bil sturil. s'dneva nuzh, s'vode Krij, s'praha rod. ed. te semle shabe ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi, prahu daj. ed., vodi ǀ prezej prah tož. ed. te ſemle v' muhe preoberne ǀ ſò na verhu tiga hriba ene pushtobe v'prahu mest. ed. tajſte ſemle ſapiſſali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prah -a
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prah sam. m ♦ P: 25 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, *P 1563, TPs 1566, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prȃšəc, -šca, m. dem. prah; das Stäubchen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prȃšək, -ška, m. dem. prah; 1) das Stäubchen; — 2) das Pulver, Cig., Jan.; p. za zobe, das Zahnpulver, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prašiti1 [prašīti praším]
nedovršni glagolpovzročati, da se razširja prah v zraku; prašiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prašiti glagol< prah
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
prašiti se [prašīti se praší se]
nedovršni glagoloddajati prah, prašiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prebȓbati, -bam, vb. pf. durchstöbern, durchwühlen, Cig., Jan.; vrabec prebrba prah pod podom, Vrt.; vso hišo p., das ganze Haus ausstöbern, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prhȃlj, m. = prhljaj, prah na glavi, Hrušica (Ist.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prhȗt, m. die Haarschuppen, Dol.; — solnčni prhut = solnčni prah, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
prijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prijeti; 1) ergreifen, fassen, packen; s kleščami kaj p.; p. koga (kaj) za kaj; p. koga za roko, za lase; p. vrč za roč; p. za orožje, zu den Waffen greifen; — tatove p., Diebe einfangen; — eingreifen: dobro prijemajo zobje tega kolesa, Cig.; — befallen: zaspanec ga prijema, Cig.; — trdo p. koga, jemanden hart hernehmen; — p. se, sich gegenseitig erfassen: otroci se prijemajo, Cig.; — 2) p. se, erfassen; s kremplji se p. vej, sich an den Ästen ankrallen, Cig.; duri se ne prijemajo, die Thür schließt nicht an, Cig.; — p. se, haften bleiben; prah se prijema obleke, rja se prijema železa, (legt sich an); klebrig sein: prijema se kakor smola; bolezen se prijema (theilt sich mit, ist ansteckend) Cig., Levst. (Rok.), Ravn.; p. se srca, zu Herzen gehen, Jan.; mlade ljudi, ki se jih nedolžnostna lepota in ljubeznívost ne prijema, naj saj taki zgledi le oplaše, Ravn.-Valj. (Rad); — p. se, greifen, anwurzeln (o rastlinah): cepljena drevesca se prijemajo; — p. se, in Angriff nehmen; dela se p.; — p. se nasveta, auf einen Vorschlag eingehen, Levst. (Pril.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
primésti 1., -métem, vb. pf. 1) dazufegen, dazukehren; — hinzufegen: prah k steni p., Cig.; — 2) ein wenig kehren: nekoliko primesti okoli kupa, Slc.; — 3) fegend, kehrend kommen; med tem primete v vežo, Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
privleči dov. privleči:
ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu perulezhi nedol. ǀ je bil krish perulekil del. ed. m na hrib Calvariæ ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal, inu Kadar ga je bil na prah perulekal del. ed. m, je K'ſijnu dial
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
puhša1 ž, F
3,
pulvis nitrius, vel tormentarius, pulfer, ali práh ṡa
puhſhe;
tormentum manuarium, rozhna
puhſha;
trajicere sclopo, s'puhſho preſtreliti, vſtreliti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
puhša2 ž, theca arenaria, puhſha ṡa prah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pulfer1 m, F
2,
nitrum, -tri, vel salnitrum, ſalitar, s'kateriga ſe
pulfer déla;
pulvis nitrius, vel tormentarius, pulfer, ali práh ṡa puhſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pulfer -fra m smodnik:
pò sonikornoſti je bil edn pulfer tož. ed. saſhgal ǀ en dan je s'pulfram or. ed. okuli hodil (V, 35) ← srvnem. pulver ‛prah, smodnik’ ← lat. pulvis ‛prah’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
pulferc m, F
3,
dentifricium, ẛléherni
pulferz, ali práh ẛa ẛobè ribati;
pulvis, en
pulferz;
pulvisculus, -li, pulferz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ráhi tudi ráji -a -o prid. rahel: Ka ſzmo mi Práh, ráha zemla BKM 1789, 344; Ti roszo püsztis, naj zemla bô rája KAJ 1848, 354; szo fárniczke bole sznájsni, ráhi grátali KOJ 1845, 18; trávnici .. i prevecs ráje z-valékmi zválamo KAJ 1870, 121 ráhi -a -o sam., v zvezi na rahi na rahlo: na ráhi szklonczkaj na dveri KOJ 1845, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
razkadíti, -ím, vb. pf. zerstieben machen, zerstreuen; veter je meglo razkadil; vrabce r.; r. se, verrauchen, verfliegen, zerstieben; megla, dim, prah se razkadi.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
raznésən, -sna, adj. Spreng-: raznę̑sni prah, preparat, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
raztèpsti tudi rastèpsti -tepém razgnati: ár Bôg raztepé kôszti borczov TA 1848, 43; Scsém je rasztepszti, kak práh TA 1848, 14; i med pogane nasz rasztepés TA 1848, 36; Raſztepi rú'zno neznanoſzt BRM 1823, 405 raztèpsti se tudi rastèpsti se -tepém se raziti se, razkropiti se: Po pregányanyi ſze vucseniczke raztepéjo KŠ 1771, 364; Ki ſzo ſze raztepli za volo nevole KŠ 1771, 377; Ovo pride vöra, da ſze raſztepéte vſzáki vu ſzvoja laſztivna KŠ 1771, 322; i vszi hüdodelniczi sze rasztepéjo TA 1848, 76 raztèpeni tudi rastèpeni -a -o razgnan, razkropljen: Po krátkom vrêmeni ausztriánszka vojszka pri konigrätzi raztepena bila AIP 1876, br. 2, 2; i vſzi, ki ſzo ſze knyemi privrgli, ſzo raztepeni i vcsinyeni na nikoj KŠ 1771, 356; i te szpokani zvon vküpszprávla raztepene lidi vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; ka je tomi raſztepenomi XII. plemeni Izraelſzkomi piſzani KŠ 1771, 744; nego naj i ſzini Bo'ze, ki ſzo raſztepeni, vküp ſzprávi KŠ 1771, 306; Peter tuhénczom raſztepenim po Pontuſi KŠ 1771, 703; od tiſztecz [med raſztepene] po Aſſiriánſzkoj vouzi KŠ 1771, 700; Trôstaj Te Tvoje raſztepene BRM 1823, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ribati nedov., F
9,
affrico, ribati, praskati, manzati;
anabasis, mazhkin rèp, ali preſliza, trava ostra, ẛa zinaſto poſſodo
ribati;
circunfricare, okuli praṡkati,
ribati;
dentifricium, ſléherni pulferz, ali práh ẛa ẛobè
ribati;
fricare, ribati, praṡkati, zheſſati;
refricare, reṡpraṡkati, mozhnú
ribati;
suffricare, reṡpraṡkati, oribati, ṡpúd
ribati, podpraṡkati;
terere, treiti,
ribati;
tritor colorum, kateri farbe
riba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sčésati 1., sčę́šem, vb. pf. durch Kämmen herabbringen, herabkämmen; prah z glave s.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
shrȃmba, f. 1) das Aufbewahren, Jan., M.; v shrambo dati, zum Aufbewahren geben, hinterlegen, Cig., C.; pod svojo shrambo imeti, etwas unter seinem Beschluss haben, Cig.; — 2) der Aufbewahrungsort, das Magazin, das Aufbewahrungsbehältnis, der Kasten; s. za pisma, Dict.; s. za strelni prah, das Pulvermagazin, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sin -u/-(ov)a m sin:
kam hodi tvoj Syn im. ed. po nozhi ǀ aku ti ſijn im. ed. ſe boijsh tuojga ozheta ǀ Sijn im. ed. gre od Ozheta ǀ En Sym Svm im. ed. Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ katera je Hzhy Ozheta Nebeſhkiga, Naveſta Synu rod. ed. Boshiga ǀ ta hudi nej sapuſtil tiga obſedeniga ſynu rod. ed. ǀ sa volo ſijnu rod. ed. Boshjga ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga Sinu rod. ed. ǀ Sijn gre od Ozheta, s: Duh pak od Ozheta inu sijnu rod. ed. ǀ je vidil tu lepu oblizhe ſyna rod. ed. Boshyga Chriſtuſa Iesuſa ǀ aku nebote jeidli meſſu Sinova rod. ed. tiga zhloveka ǀ Heraclia Ceſſarja ſynu daj. ed. je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ je ſtregil Synu daj. ed. Boshjmu ǀ David je bil dal ſuoijmu ſijnu daj. ed. Salomonu rekozh ǀ Synvu daj. ed. ſi bila imè dalla Ruben ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu daj. ed. godilu ǀ Kadar ga je bil na prah perulekal, je K'ſijnu daj. ed. dial ǀ je bil Svojmu Synuvo daj. ed. eno veliko ohzet naredil ǀ kadar je bila tega praviga Synu tož. ed. porodila ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu tož. ed. rèshil ǀ takushniga hudobniga ſynu tož. ed. imaio s'kamejnom poſſuti ǀ ona je ſvojga ſijnu tož. ed. skrila ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna tož. ed. une vduve ǀ onij ſo mogli tiga perviga ſijna tož. ed., h'shlushbi Boshij offrat ǀ ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi eniga ſyna tož. ed. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna tož. ed. Conſtantia Ceſaria oſlepiti ǀ aku hozhesh letu dershati, bo G. Bug tebe nikar kakor eniga hlapza, ampak kakor Synoua tož. ed. v' ſvoj hishi dershal ǀ G. Bug sa tiga pervu rojeniga nej sastopel ſijnuva tož. ed., temuzh tu zhlovesku ſerce ǀ V'catalonij tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno tož. ed. ſo bili na gauge obeſſili ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam or. ed. ǀ pred ſvojm punterskim Synam or. ed. Abſolonam ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam or. ed. ǀ rezite s'tem sgublenin Synom or. ed. ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom or. ed. Iſmaelam hodila ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom or./mest. ed. ǀ Marcus, inu Marcellianus Synoua im. dv. tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna im. dv. ſta bila vmerla ǀ ſyna im. dv. eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ ta dua shushtarja ſta imela takorshne Synoua tož. dv. ǀ uſame gori sa suoije sijni tož. dv. dua sapushena fantizha ǀ kadar je bil shlushbo, blagu, sheno inu obedua ſyni tož. dv. sgubil ǀ tudi vy ſte Synovi im. mn. Ozheta Nebeskiga ǀ bomo ſynovij im. mn. Ozheta Nebeskiga ratali ǀ cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi im. mn. neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ Aku ſmò ſynovy im. mn., tedai tudi erbi ǀ Nòèſsavi Sijnovij im. mn., kateri ſo hoteli en Turn sijdat ǀ Synuoij im. mn. pak veliku krat polsdigneio hisho ſvojga Ozheta ǀ trye ſynoui im. mn. Dauidaui ſo bily vbyti ǀ kadar Jobavi Sinovy im. mn. ſo ſvoje Seſtre v' goſtie povabili ǀ njega ſinuvij im. mn. s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali ǀ Moj synuvi im. mn. premislite kaj ſturij en kmet ǀ Synuui im. mn. tiga Mashnika Heli v'Tempelni s' shenami ſo nezhiſtoſt tribali ǀ njegovi Synuvy im. mn. eno grosno ſmert ſo bily ſturil ǀ Syny im. mn., inu Hzhere ranze Nem. pravio ǀ je bila ena Matti, katera ie imela ſedem ſijnou rod. mn. ǀ je bil en ozha, katiri je imel 12. Synou rod. mn. ǀ S. Felicita je imela ſedem Synvu rod. mn. ǀ Kadar bi en ozha veliku sijnvu rod. mn. imel ǀ hozhem Synam daj. mn. dati eniga pezheniga Capuna ǀ Iacob je bil rekal K' ſuojm ſijnom daj. mn. ǀ vſe ſvoje blagu je bil ſvojm ſijnoum daj. mn. sapuſtil ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam daj. mn., Hzheram, inu shlahti padli ǀ nej shtrajfal ſvoje Syni tož. mn. kakor je bil dolshan ǀ je imel try ſini tož. mn. ǀ try Sijni tož. mn., inu ſedem Hzherij imela ǀ Sashpotujeio ty modri Iacopave ſijny tož. mn. ǀ s'ſvojmi ozhmi je gledala kadar nje ſynove tož. mn. ſo martrali ǀ Je bil en bogat Ozha, leta je imel try Synove tož. mn. ǀ nej ſvaril, inu shtrajfal ſvoje hudobne greshne ſynuve tož. mn. ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh ſynovih mest. mn. ǀ vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy or. mn., inu Hzherami ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi ſiinovii or. mn. ǀ kateri ym ner bujle dopade, mej Synvui or. mn. krajla Ahaba
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
smet ž, F
4,
peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage,
ṡmety;
purgamen, -nis, vel purgamentum, -ti, ſmety, ṡmétanîe, ozhinki;
resegmen, -nis, te
ſmety, ali mervize od ṡhaganîa, odréṡhik;
sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
smèti sméjm nedov. 1. smeti, biti dovoljen: naj ſze nazoucsi bodoucsi ne podraſztim zvüpaznoſztyov, zſterov miſzlim ka ſzmejm prouti nikim KŠ 1771, 545; Kakda tak ſzmejs 'Ziveti vgrehi mrſzki BKM 1789, 440; niti ſze na drügoga vöro ne ſzmej zaneháti KŠ 1754, 86; ka niti za szvedoka sze neszmi vzéti AI 1875, kaz. br. 3; Bojdi Iezus nám pecsina, K-koj ſzmejmo prihájati BKM 1789, 115; I vnougi bratov obilnej ſzmejjo brezi ſztrahá rejcs gúcsati KŠ 1771, 592; Ár nebi ſzmeo kaj gúcsati, ſtero bi ne delao Kriſztus KŠ 1771, 482; zakojbi ne ſzmeli na drügi jezik eden tákſi Nouvoga Zákona exemplár obracsati KŠ 1771, A4a; Tak nebi ſzmeli predgati BRM 1823, 71; jeli bom ſzmeo od lübave gorécsemi tvojemi ſzrczi priſztoupiti KM 1783, 69 2. drzniti si, upati si: Szmej ſze ſto zváſz, ſteri kákse delo má prouti drügomi, právdivati pred nepravicsnimi ſzodczi KŠ 1771, 499; Sto meni ſzmej prouti ſztáti BKM 1789, 290; izda eden na drügoga csáka, niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Stera je tiſzta ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; Csloveka neszmêmo pôleg nyegove licojne szôditi KAJ 1870, 30; Niſcse ga je pa nej ſzmeo vucsenikov pitati: to ſto ſzi KŠ 1771, 335; Nej ſzo ga pa ſzmeli vecs nikaj pitati KŠ 1771, 240; Vougri szo nej szmeli szvoje nousze k-Nemczom prineszti KOJ 1848, 9; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti KAJ 1848, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sonce s, F
34,
appricari, ſe na
ſonzi pariti;
atomus, -i, v'ſonzú práh;
dolet â sole caput, od
ſonza glava boly;
electron, ſonze;
locus apricus, meiſtu pruti
ſonzi;
praeumbrare, pred
ſonzom, ali ſvitlobo ſaſénzhiti, ſenzo ſturiti;
sol, -lis, ſonze;
titan, ſonze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
spodnji sam., F
3,
imus, ima, imum, nar ṡdulni, tá
ſpudnî;
inferior, tá
ſpudni, niṡiſhi;
inferus, -a, -um, tá
ſpudni: ut inferum limen, tá ſpudnî, ali dulanî prah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
spodnji prid., F
2,
inferus, -a, -um, tá ſpudni:
ut inferum limen, tá
ſpudnî, ali dulanî prah;
urruncum, -ci, tú
ſpudnîe ṡarnze v'klaſſi per bilki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
spomenóti -ém dov. omeniti, imenovati: Emlétni; spomenóti KOJ 1833, 155; nyegova imena zamán neſzpomeni SM 1747, 88; Nyegova imena zamán ne ſzpomeni BKM 1789, 182 spomenóti se tudi spoumenóti se -ém se spomniti se, ne pozabiti: i ſzvoji grejhov ſze ne ſzpomeném KŠ 1754, 216; i znepravednoſzti nyihove ſze vecs ne ſzpomeném KŠ 1771, 684; da ſze 'snyih nigdár vecs ne ſzpomeném KM 1783, 21; i tam ſze ſzpomenés, kaj brat tvoj má kaj prouti tebi KŠ 1771, 15; Ar na ſzmerti nische ſze ztébe nezpomené ABC 1725, A8a; I ſzpomené ſze Peter zrejcsi Jezuſove KŠ 1771, 92; Ár vöziscse nyih krv, 'z nyih sze szpomené TA 1848, 7; csi sze z-szvoji roditelov szpomené KAJ 1870, 54; cſi ſze ſzpomenémo ſzKrájnczov KŠ 1771, A6a; niti ſze ne ſzpomenéte z-ti pét lejbov kruha KŠ 1771, 53; Szpomeniſze cslovecse, da dén ſzobotni poſzvetis TF 1715, 13; Szpomenisze da ſzoboto poszvetis ABC 1725, A4a; nego ſzpomeniſze zméne SM 1747, 93; Szpoumeniſze, da Szoboutni dén poſzvetis KŠ 1754, 23; Szpoumeni ſze záto, kakda ſzi vzéo i csuo KŠ 1771, 771; Szpoumeni ſze znász Goszpodne KM 1783, 118; Szpoumeni ſze Goſzpon zvernih tvoji BKM 1789, 177; Szpoumeni ſze, da ſzvétke poſzvetis KM 1790, 110; Szpoumeni sze cslovek, da szi práh KOJ 1845, 97; Szpômeni sze, goszpon KAJ 1848, 9; Záto ſze znaſe ſzmrti Szpoumenimo BKM 1789, 405; Vſzi ſze vezdáj ſztoga ſzpoumenimo SŠ 1796, 7; Szpomenteſze ztoga, kteri je on SM 1747, 28; Szpomente ſze zmoje vouze KŠ 1771, 611; Neg’ z-Bo'se miloscſe vi ſze ſzpoumenite SŠ 1796, 23; Szamo na ſze zſziromákov ſzpomenémo KŠ 1771, 559; naj, gda pride vora, ſze zpomenéte zeti KŠ 1771, 319; i ſzpoumeno bi ſze ſzvojega zákona KŠ 1771, 166; Szpoumeno ſzam ſze pa zrejcsi Goſzpodnove KŠ 1771, 376; Hválo ti dájemo, ka ſzi ſze znáſz nevolni grejsnikov ſzpoumeno KŠ 1771, 845; I ſzpoumeno ſze je Peter zrejcsi KŠ 1771, 151; teda ſzo ſze ſzpoumenoli, kaj ſzo eta bilá od nyega piſzana KŠ 1771, 307 spómnovši se -a se -e se ko se je spomnil: Szpomnovſi ſze zobecsanya, Da bi pri nyem pocſivao BKM 1789, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
sprhlívost -i ž trohljivost: Têlo mi je práh 'zivôcsi, Preminôcsi, Setuje na ſzprhlivoſzt BRM 1823, 207; I ká'zes nam v-szprhlivoszti Brôd nemrtelne bivoszti KAJ 1848, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
spŕžiti se, -im se, vb. pf. = (od suhote) v prah se zdrobiti, BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
stółči, stółčem, vb. pf. zerstoßen; na drobno s., klein stoßen; s. na droben prah, pulverisieren.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
strela -e ž 1. puščica, strelica:
Poſtojna netezhe, ampak kakor ſtrela im. ed. letj ǀ ſtrela im. ed. is rane vun pade ǀ lok, inu ſtrelo tož. ed. od ſebe vershe ǀ njegovu ſerze nedolshnu je bilu preſtrelenu s' ſtrelo or. ed. te lubesni Boshje ǀ Rajnen je s'ſtrelo or. ed. tiga paklenskiga Loviza ǀ Hujshi inu ble bodezhe ſtrele im. mn. bodeio njegou ſerze, kakor Joba, kadar ſe je toshil ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele im. mn. is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile ǀ Kadar vidi S. Sebaſtian de je poln bodezhyh ſtrel rod. mn. ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali Adonidu ſtrele tož. mn. ǀ nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy or. mn. nepolnio ǀ je bil s' shebly inu s' ſulizo preboden, jeſt pak bom s' ſtrelami or. mn. preſtrelen ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy or. mn. ſe boiovala 2. strela:
Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine, vejter, ſtrela im. ed., blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane … vejtru, ſtreli daj. ed. ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata vubiti, prezej eno ſtrelo tož. ed. doli. vershe ǀ s' luffta prideio ſtrele im. mn. ǀ Strele im. mn. gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle, inu taku mozhnu bo germelu ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku, ni ſtrel rod. mn. ǀ gorezhe ſtrele tož. mn. praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
strẹ́łən, -łna, adj. 1) zum Schießen gehörig, Schieß-; strẹ̑łni prah, das Schießpulver, Cig., Jan., Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.), nk.; strelni bombaž, die Schießbaumwolle, Jan., Cig. (T.); strelna lina, die Schießscharte, V.-Cig.; — 2) Pfeil-, Cig.; — 3) zum einschlagenden Blitzstrahl gehörig, Blitz-, Cig., Jan.; — 4) den Kern des Hufes betreffend: strȇłna sušica, die Kernschwinde, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
stŕkati 1., -tȓkam, vb. pf. herabklopfen: s prta moko, z obleke prah s., Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
strupovit prid., F
12,
arsenicum, béla miſhniza, miſhja ſhtupa,
ſtrupoviti práh;
biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup ṡholzou;
cyrogriullus, ena derèzha
ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh;
dipsas, ena
ſtrupovita kazha te ṡheye, kazha maihina. Deut:8;
dispas, sive situla, kazhiza ... takú
ſtrupovita;
exitialis, pogubliu, ſmerten,
ſtrupovit, ṡhkodliu;
nerium, -rÿ, enu driveṡze
ſtrupovitu;
pityocampae, goſſénize, ali
ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo;
prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu
ſtrupovita kazha;
scorpio, vel scorpius, -ÿ, ṡhkarpián,
ſtrupovita ṡhivál;
solifuga, -ae, ena
ſtrupovita ſorta paika, kateri pod ṡemló prebiva;
virulentus, -a, -um, ſtrupovit
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
súščev, adj. März-; suščev prah gre z zlatom na vago, Npreg.-Jan. (Slovn.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
šlosarski prid., peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh
ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ſmety
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
štupa [štúpa]
samostalnik ženskega spolav prah zdrobljena aromatična zelišča
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
štupa ž, F
2,
arsenicum, béla miſhniza, miſhja
ſhtupa, ſtrupoviti práh;
gingiber, vel zingiber, enu gvèrz korenîe, Imber, jmberova
ṡhtupa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
terícati, -am, vb. impf. schütteln, beuteln: posodo, vreče t., da prah odleti, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
tram m, F
8,
intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei
trami v'enim ṡydi, ali zimpri;
laquear, -ris, s'tramu ṡgurni pod;
mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim
tramovi leṡhè;
ó ò cum accentú corripitur, ut gredó, gredò
ueniunt: aliàs gredo,
trabem apud quosdam significat, apud nos tram;
superliminare, -ris, tá ṡgurni práh,
tram, ali kamen nad vratmi, ṡhurz;
trabs, -bis, en
trám, enu brunu v'zimpri, ali ṡa zimper, greda;
transtra, -orum, ta klóp, ali v'prég poſtavlena deṡka, ali
trami, na katerih ſe ſedy, voṡke klopy;
transtra, vel transversaria, v'prég
trami, preizhniki, ali ṡhperouzi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
troha ž troha:
vezhkrat en prah, ena troha im. ed. oslepi tu oku (V, 131)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ulẹ́gati, -lẹ̑gam, vb. impf. ad uleči; 1) erliegen [prim. uleči 1)]; — 2) gebären, M.; — 3) u. se, sich niederlegen; sich legen: prah se ulega, der Staub legt sich an; — dežela se ulega (senkt sich), Cig.; — povodenj se ulega (ist im Abnehmen begriffen); srd se ulega.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vö̀ preminóuti ~ -ém dov. umreti: Naj, gda vö preminém ſzvejta BKM 1789, 202; I z-'zivim vüpanyem z-szvêta vöpreminém KAJ 1870, 5; Kak vö ſzvejta preminés, Zangyelmi bodes vnebéſzi BKM 1789, 15; Gda pa vö preminés, dáj ſze To korouna SIZ 1807, 39; Doklam vszi vö preminémo BKM 1789, 380; Vſzi verni, ſteri vö preminéjo KŠ 1754, 143; niſteri pa, ka je v-Bithynii 73. leta vö premino KŠ 1771, 158; Csi nasi lübléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8 vö̀ preminóuči ~ -a ~ -e umrli, rajni: vſterom ſzo ti vu právoj vori vö preminoucſi ſzvéczi KŠ 1754, 159 vö̀ preminóuči ~ -a ~ -e sam. umrli, rajni: Szvéti je 'ze práh tam pocsivajôcsi Vöpreminôcsi KAJ 1848, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vrtanje s, F
2,
scobs, scobis, práh, pilenîe, ṡhaganîe, práh od
vertanîa;
terebratio, vertanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
vrtél -a m 1. zračni vrtinec: práh, pepél, Steroga tá vneszé vrtél KAJ 1870, 163 2. vrtelj: Szklepi, na steri sze rame, kak na vrtéli obrácsajo KAJ 1870, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zagrnóuti -ém dov. zagrniti: Ta te 'zivé, i zagrni Gda v-práh szpadnes sztrti AIP 1876, 6, 2; pren. Oh Jezus zagr’ni k-tebi düso mojo KM 1783, 194; gda me zagrnés k-tebi? KM 1783, 183 zagr̀njeni -a -o zagrnjen, ogrnjen: na steroj v-bundo zagrnyen le'zê szpi KAJ 1870, 140
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zaklàčiti -kláčim dov. stlačiti, poteptati: V-práh zaklácsis szvéto isztino KAJ 1848, 190; naj ga gda ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; Naj me nezaklácsi nôga gizdávca TA 1848, 29 zakláčeni -a -o stlačen, poteptan: Nedopüszti, ka bi te zaklácseni z szramotjov odhájao TA 1848, 60; Gde národ pote'zen, zaklacsena Pravica AIP 1876, br. 4, 4; je niſtero ſzpadnolo kre pouti, i zaklácseno je KŠ 1771, 192
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zakopáti -kòpam dov. zakopati, pokopati: Zakopas ſze ſzamo lejhko v-ednom prti SŠ 1796, 133; kokouta zakopata KOJ 1845, 114; idoucsi zakopao ga je vzemlo KŠ 1771, 84; pren. ino vu práh zakopa diko mojo TA 1848, 6; Ino etak je on grejhe zaſzipao, zakopao KŠ 1754, 109 zakòpani -a -o zakopan, pokopan: i bogátecz, zakopan je KŠ 1771, 226; 'Ze bi zakopan bio dávno BKM 1789, 331; tiszti szo 'sivi zakopani KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zdrobíti, -ím, vb. pf. zerbröckeln, zersplittern, zermalmen; z. steklo, kruh, kost; v prah z. kaj; — z. se, in kleine Stücke, Bröckchen, Splitter zerfallen; kamen se je zdrobil pod kolesom; na tisoč koscev se z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
Zeno -na m osebno lastno ime
Zenon:
S. Zeno im. ed. je premiſhloval s' ſolsami na ozheſſah, od kot pride, de ta zhlovik tulikain shtima tu truplu, kateru druſiga nej, ampak prah, inu pepel ǀ Zeno im. ed. ſe zhes ſvoje grehe ſgreva ſe ſpovej ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga pyaniga Zenona rod. ed. ǀ Poglejte Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi … Zenona tož. ed., kateri shivu v'grobah per teh mertvih prebiva 1. Sv. Zénon, it. Zeno, škof v Veroni (362–371/2) 2. Verjetno je mišljen vzhodnorimski cesar Zénon, gr. Ζήνων (474–475 in 476–491).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zepràti -perém dov. oprati: Kâ bi rú'znoszt Mogao z-szébe zeprati KAJ 1848, 157; I zeperém ti z-lic práh KAJ 1870, 47; ka szo vnougi Hercegi rómarom nogé zéprali KOJ 1845, 81; pren. blato Moji grejhov zeperi KŠ 1754, 259 zepráni -a -o opran: peſz ſze je povrno i ta zeprána ſzinya vu kalis blata KŠ 1771, 721
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zgornji prid., F
12,
amiculum, ta
ẛgurni gvant, kateriga eden okuli ſebe vẛàme;
atlantius nodus, hyena, tá
ẛgurnîa kúſt v'herbtu;
Baca, ena vaas, od katere ſe ẛazhne tá
ẛgurnia Galilea;
catillus, tudi en
ẛgurnî malinski kamen deil;
chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh
ṡgurnih zhrevah terganîe;
laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en
ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en harvaṡhki manten;
laquear, -ris, s'tramu
ṡgurni pod;
praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali
ṡgurna pezhy luknîa;
rumen, -nis, goltaniz, ali tú jabolzhize na garli,
ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina;
solarium, ta
ṡgurni ſtrob, ali pod;
superliminare, -ris, tá
ṡgurni práh
[!], ali kamen nad vratmi, ṡhurz;
superus, -a, -um, ṡgurni, ṡgoréni
- najzgornjejši , coronis, coronidis, tá narṡgurniſha ſhpiza, eniga zimpra, ali hriba
- najzgornji , supremus, -a, -um, narṡgurnî, narpervi, ali narṡadnî
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zmésti 1., zmétem, vb. pf. herabkehren, wegkehren; prah z. s police.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zmẹ́tati 1., -mẹ̑tam, vb. impf. ad 1. zmesti; herabfegen, wegkehren: prah z. s polic.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
zmísliti, -mȋslim, vb. pf. einen Einfall haben, Cig.; zmislil se je ženiti, DSv.; — z. pojem, einen Begriff construieren, Cig. (T.); sich erinnern: on zmisli, da smo prah, Trub.; z. na koga, na kaj: Zmisli na me! gedenke mein! Npes.-K.; = z. si na kaj, Erj. (Izb. sp.); nav. z. se, sich erinnern, gedenken: z. se na koga v zadnji volji, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; zdaj sem se zmislil, jetzt ist es mir eingefallen, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
znájdeni -a -o prid. iznajden: Sztrelni práh je na Nemskom znájdeni KOJ 1848, 47; da je za nyegovoga kralüvanya bila i stamparija pred krátkim znájdena KOJ 1848, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
žaga ž, F
6,
conserratus, -a, -um, kateri imá ẛobè kakòr ena
ẛhaga;
lupus, -pi, volk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna
ṡhaga;
peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od
ṡhage, smety;
ſcobs, moka od
ṡhage;
serra, -ae, ṡhaga;
serra dentata, tá velika
ṡhaga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
žaganje2 s, F
2,
scobs, scobis, práh, pilenîe,
ṡhaganîe, práh od vertanîa
[str. 196a ];
scobs. segmel. prah, pilenîe,
shaganîe [str. 261b ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
žerjavica ž, F
5,
arula, tudi ena ẛa
ẛherjavizo nekadanîa poſſoda;
favilla, perhauka,
ṡherjaviza;
pruna, -ae, ṡherjaviza;
prunnae, ṡherjavize;
tutia, rude
ṡherjaviza, ṡhivi práh, ali pepèl
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
živ prid., F
14,
animantia, vſe tú kar je
ẛhivú, ẛhivali;
apyrum, ẛhveplu
ẛhivu;
argentum vivum, ẛhivu ſrebrú;
carbones, ẛhivú vogelje;
manalis fons, ṡhivi ſtudeniz, kateri vſelei ṡvèra;
reviviscere, oṡhivéti,
ṡhiu poſtati;
tutia, rude ṡherjaviza,
ṡhivi práh, ali pepèl;
vivus, -a, -um, ṡhiu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
žokati -am nedov. žokati:
desh jo mozhi, ſonze jo pezhe, jo reisheio, jo mlatio, jo meleio, jo taku martraio de prah rata, s' rokami jo shokajo 3. mn., ali gramlaio ← nem. sacken ‛trpati v vrečo’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.