à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola
1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: A ino O
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
abačica -e samostalnik ženskega spola
predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
abecedika [abecedíka] samostalnik ženskega spola
učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
adplicatio – samostalnik ženskega spola
dejanje, pri katerem postane vernik deležen Kristusove milosti; SODOBNA USTREZNICA: pridružitev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
afinja -e ž opica: ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ahelj [áhǝlj áhǝljna] samostalnik moškega spola
železen glavnik za grebenanje, česanje, glajenje lanu
PRIMERJAJ: ahlja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ahlja [áhlja] samostalnik ženskega spola
železen glavnik za grebenanje, česanje, glajenje lanu
PRIMERJAJ: ahelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se: imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti: V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Albanar -ja m prebivalsko lastno ime prebivalec Albanopolisa (?): Albanary im. mn. pak letu kar ner ble je ta mertvi lubil, taiſtu ſò shnym pokopali (V, 615) ǀ S' Albanery or. mn. imamo tu ner lubishi taiſtom dati, namrezh offer te Svete Mashe (V, 616) Ker se ime omenja v družbi antičnih ljudstev, so domnevno mišljeni prebivalci mesta Albanopolis v Armeniji, manj verjetno mesta Alba Longa pri Rimu, kasneje imenovanega Ager Albanus. Skoraj gotovo niso mišljeni balkanski Albanci.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
anati se -am se nedov. varovati se, ogibati se, odrekati se: greh tiga poboja, kateriga ſe ymate varvat, inu annat nedol. ǀ nuz, ali ſad te pokure je greha ſe anat nedol. ǀ vina ſe anash 2. ed., inu terdeishi ſe poſtish, kakor Bug sapovei ǀ vender tiga ſe neanash +2. ed., inu nevarvash ǀ theshku ta bolni vernu dershi, vina ſe ana 3. ed., s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame ǀ G. Boga Vashiga Stuarnika reshalit ſe neanate +2. mn. ǀ Arzati, kateri bolnikom shkodlive shpishe prepovedò, vener ony teh ſe ne annaio 3. mn. ǀ dua, ali try dny grehou ſe anaio 3. mn. ǀ spokorimoſe, inu anaimoſe vel. 1. mn. vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ Anaite vel. 2. mn. ſe pleſſat, inu shemit, zhe shelite, vashe dushe isvelizhat ǀ Annaite vel. 2. mn. ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua ǀ ſe tiga greha nebosh annal del. ed. m ǀ de bi ſe neannul +del. ed. m hude perloshnoſti ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva, inu poshreshnoſti annalu del. ed. s ǀ pred mano ſte tu ſturili, katero ſturiti pred nijmi bi ſe bily annali del. mn. m ǀ ſe ſo Sramovali, inu anali del. mn. m ← srvnem. sich ānen ‛odreči se, iznebiti se’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe anati ‛ogniti, ſe vbraniti, oditi, odbéṡhati; evitare’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
andohtiv -a -o pridevnik
1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik
2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski
FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Anibal -a m osebno lastno ime Hanibal: ble vſmilen je bil Anibal im. ed. Cartaginerski ǀ So Kakor Annibal im. ed., Kateri je vezhkrat vidil, de taisti ſloni ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala Anibala rod. ed. Hánibal, lat. Hannibal (246–183 pr. Kr.), kartažanski vojskovodja, osvojil vzhodno Španijo, premagal Rimljane pri Ticinu in ob Trebiji, prišel 211 pr. Kr. pred Rim in bil 202 pr. Kr. pri Zami premagan.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Antóni -ja m Anton: Dalmata Antoni KŠ 1771, A6b; Szvéti Antóni KM 1783, 94; Antóni je pa groubi, bedák oſztao KM 1790, 36; pri Sziesz Antoni SŠ 1796, 1; pri Sieſs Antoni KM 1796, (1); Sziesz Antona SIZ 1807, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
antverh -a (antverh, andverh, handverh) samostalnik moškega spola
dejavnost, ki se opravlja poklicno in pri kateri se navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelstvo, obrt
FREKVENCA: 39 pojavitev v 14 delih
TERMINOLOGIJA: cevg k antverhu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
apat -a (apat, abat) samostalnik moškega spola
1. predstojnik moškega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opat
1.1 kdor ima podoben položaj v drugih verskih okoljih
FREKVENCA: 31 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
apoteka -e (apoteka, apateka, apotoka) samostalnik ženskega spola
kjer se dobijo zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 6 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
apt -a samostalnik moškega spola
predstojnik moškega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opat
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
aptišica -e ž opatinja: Ti ſi Apptishiza im. ed., zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ Se sgodj, de Abbtiſſiza im. ed. vmerje ǀ katera v' ſvojm ſerzi shelj Appitishiza im. ed. biti ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize rod. ed. ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute, vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi daj. ed. ǀ kadar bi eno nepametno sa Apptishizo tož. ed. isvolili ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo tož. ed. isvolile ǀ vſe ſo uredne povishane biti, vſe ſo uredne Apptishize im. mn. biti Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Äbtissin ‛opatinja’ < srvnem. ebtissīn < stvnem. abbatissa ← srlat. abbatissa, prim. it. (a)badessa ‛opatinja’, pri Megiserju abtaſhiza ‛antiſtita’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
arcat -a m zdravnik: kaj s'en Arzat im. ed. bode tebe osdravil ǀ Christus je en arzat im. ed., kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi ǀ en Angel na mejſti Arzata rod. ed. je arznoval Timothea ǀ ta bolni Arzatu daj. ed. pokashe ſvoje rane ǀ v'njegovi desheli nar vezh ſe shtima, de obeniga Arzata tož. ed. neshpugaio inu obeniga Beſsednika, sakai Arzati im. mn. ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio, Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio ǀ ſo ty ſtari Arzaty im. mn. ſhtudierali ǀ vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma: od Arzatou rod. mn. bolesni arznovati ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom daj. mn., inu Bertu plazhal ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. tož. mn. v arznije postavish ← srvnem., stvnem. arzāt ‛zdravnik’ ← lat. archiater ← gr. ἀρχίᾱτρος ‛višji zdravnik’; prim. pri Megiserju arzat ‛archiatrus, chirurgus, medicus, veterinarius’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ardrija -e ž prepir, svaja: dokler polsot ſe najde offert, ohernia, ardria im. ed., ſaurashtvu, opraulajne, nezhiſtoſt (IV, 272) ← nem. Haderei ‛pretep, prepir’; prim. pri Megiserju ardria ‛diſcordia, rixa’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Arhelaus -a m osebno lastno ime Arhelaj: Archelaus im. ed. Macedenoski Krajl je dial, de Krajl nima nikuli ſe jokat ǀ kakor Euripides, kateri je bil povablen k' vezkery od krajla Archelauſa rod. ed. ǀ vezhkrat je vidil Archilauſa tož. ed. Arheláj, gr. Ἀρχέλαος, makedonski kralj (414–399 pr. Kr.), pri katerem je živel Evripid.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
aromatikum – samostalnik moškega spola
negotovo dišeče mazilo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ásla, f. der Brand bei Wunden, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — das Apostem, Pohl., Dict., Poh.-C., BlKr.; — prim. bav. assl in kor.-nem. âss, dem. âssl Geschwür, Eiterbeule, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
atanje [ātanje
] samostalnik srednjega spola
] samostalnik srednjega spolaposkus govorjenja pri otrocih; bebljanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Avrelianus -n(us)a m osebno lastno ime Avrelijan: Aurelianus im. ed. Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Sabſtoin tedaj Aureliane cit. zv. ed. mislish ǀ Polè, Olybrius, kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed., v' tem lejti 278 ǀ V' tem lejti 170. ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed. ǀ ſam ga pele k' Aurelianu: daj. ed. Leta taku nagovory S. Vida ǀ ſe ſgodj tudi Aurelianuſu daj. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana tož. ed. ǀ V' vnim iſtim zhaſſu, kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou, je bil poslal v' Sicilio Aureliana tož. ed., de bi vſe karshenike polovil, inu pomuril Lúcij Domícij Avreliján, lat. Lucius Domitius Aurelianus, rimski cesar (270–275) nizkega rodu, rojen pri Sremu v Panoniji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
b. krajšava blaženi: kaj pravi B. im. ed. Simon ǀ nas vuzhij B. im. ed. Alanus Ni jasno ali se je krajšava brala kot lat. beatus ali kot sloven. blaženi. V lat. je izpisana zelo redko, npr. Beatus Alanus (III, 431), v sloven. pa sploh ne. Podobna dilema je pri → s., ki se lahko bere kot lat. sanctus ali kot sloven. sveti, medtem ko se → v. lahko bere le kot lat. venerabilis, saj se sloven. prevedek glasi častiti, → častit.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
baba [bába] samostalnik ženskega spola
- stara ženska; baba
- pomočnica pri porodih; babica
PRIMERJAJ: težkulja, všegarica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
baba -e samostalnik ženskega spola
1. navadno starejša ženska
1.1 slabšalno ženska sploh; SODOBNA USTREZNICA: baba
2. ženska, ki pomaga pri porodu; SODOBNA USTREZNICA: babica
3. materina ali očetova mati; SODOBNA USTREZNICA: stara mati, babica
FREKVENCA: 79 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
babast [bábast] pridevnik
tak kot pri starih ženskah; babji
PRIMERJAJ: babji
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
babica [bábica] samostalnik ženskega spola
- stara ženska, ostarela mati
- stara mati; babica
- nakovalo za klepanje kose
- pomočnica pri porodih; babica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo
1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
babiti [bábiti bȃbim] nedovršni glagol
biti babica, tj. pomočnica pri porodih
PRIMERJAJ: babovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
babiti -im nedovršni glagol
kdo; komu pomagati pri porodih kot babica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
babji [bȃbji] pridevnik
tak kot pri stari ženski; babji
PRIMERJAJ: babast
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
babovati [babováti babȗjem] nedovršni glagol
delovati kot babica, tj. pomočnica pri porodih
PRIMERJAJ: babiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
babstvo [bȃbstvo] samostalnik srednjega spola
znanje o pomoči pri porodih; babištvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bajncerl -a m vinogradnik: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Bainzerlij im. mn. S. Vicotoriuſa (II, 124–5) ← bav. nem. wainzirl < stvnem. wīnzürle < wīnzuril ← lat. vīnitor ‛vinogradnik’; prim. pri Trubarju Baincirli, pri Kastelec-Vorencu weinzerle ‛vinogradou varih, ali kopázh, ali gornik; vinitor’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bajnperl -na m rozina: koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne tož. mn., pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← bav. nem. weinbeerlein ‛grozdna jagodica’, od 16. stol. tudi ‛rozina’; prim. pri Kastelec-Vorencu bainperlini ali ſuhu groṡdizhe ‛paſsulae’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Balburga [balbȗrga] samostalnik ženskega spola
] samostalnik ženskega spolakrstno ime Valburga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
balon -a samostalnik moškega spola
okrogel predmet, ki se pri igri meče, suva; SODOBNA USTREZNICA: žoga, disk
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bałšíca, f. neka hruška, Volče pri Tolminu-Erj. (Torb.); — prim. balhast.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
báłtora, f. 1) der Hosenlatz, Dol., Št.; hlače na baltoro ("bavtaro"), Valj. (Rad); — 2) pl. baltore (baltre), das Fallthor (na pr. pri svinjaku); — iz nem. Fallthor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
balzam -a (balžam, balzam°, balšam) samostalnik moškega spola
sredstvo z dišečim izvlečkom smole balzamovega grma, ki se je uporabljalo za maziljenje pri obredih in lepotičenje; SODOBNA USTREZNICA: balzam
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
básałnik, m. die Stopfstange der Mühler, Z.; der Packstock, Cig.; der Setzkolben (pri topovih), V.-Cig.; ein Werkzeug zum Stopfen der Würste, Štrek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bašador -a m odposlanec, ambasador: Bug poſhle Mojſeſſa h'krajlu Faraonu, kakor ſvojga Bashadora tož. ed. ǀ Mashniki ſo Bashadori im. mn. Krajla Nebeskiga ǀ Gospudje ſò bily uni trje Bashadory im. mn. is noviga ſvejta v'Rim poslani ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore tož. mn. te Angelze Variche Prim. pri Gutsmannu baſhador ‛Abgesandter’; → ambašador.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bavec [bȃvǝc] samostalnik moškega spola
namišljeno bitje za vzbujanje strahu pri otrocih; bavbav
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bazilisk -a m bazilisk: poshle zhes njega Baſilisca tož. ed., leta mu Ceſſarſtvu vſame (II, 504) ǀ ali Bug poshle zhes njega tiga neuſmileniga Trinoga Baſiliska tož. ed., Kateri s'veliko vojsho pade v'njegovu Ceſarstvu (I/2, 44) Bazilísk je bajeslovna rumena kača, zmaj, ki ubija s pogledom; prim. pri Kastelec-Vorencu ena kazha, Basilysk imenovana ‛basiliſcus’; → bazilišk, → bažilisk, → božilišk.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
báža 2., f. ein terrassenförmiger Weingartentheil, ("kar je leha pri njivah, je baža pri brežnih vinogradih"), Ip.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bə̀č 1., -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče-Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bę̑g 2., m. = plemenitaš, knez (pri Turkih); — prim. tur. beg = gospod, Dan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bẹ̑htati se, -am se, vb. impf. 1) spielen: otroci se behtajo, jagnjeta se behtajo po trati, BlKr.; — 2) sich abmühen, sich plagen: b. se pri delu, C.; — prim. 1. begati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
béjžanje -a s
1. tek: Bej'sanye dáj mi doprineſzti SŠ 1796, 72; Czio mojega bej'zanya dojdem BKM 1789, 175; veszeli sze, kak jünak na bê'zanye po pôti szvojoj TA 1848, 15; pomágajo njemi pri bežanji AI 1878, 22
2. beg: Od Jo'zefovoga v Egyptom bej'zanya KŠ 1771, 6; naj nebode bej'zanye vaſe vzimi KŠ 1771, 80
1. tek: Bej'sanye dáj mi doprineſzti SŠ 1796, 72; Czio mojega bej'zanya dojdem BKM 1789, 175; veszeli sze, kak jünak na bê'zanye po pôti szvojoj TA 1848, 15; pomágajo njemi pri bežanji AI 1878, 22
2. beg: Od Jo'zefovoga v Egyptom bej'zanya KŠ 1771, 6; naj nebode bej'zanye vaſe vzimi KŠ 1771, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bẹ̑ł, -ȋ, f. 1) eine Augenkrankheit: der graue Star, Kras-Cig., Jan., Erj. (Som.); (pri konjih) Ip.-Erj. (Torb.); — 2) der Mehlthau, Cig.; — 3) svinčena b., das Bleiweiß, DZ., C., Erj. (Min.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Beli Grad m zemljepisno lastno ime Beograd: Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko deshelo, ter Ogre je bil premagal, inu ym je bil vſel Beli Grad tož. ed., inu Budo Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) Sulejman II. Veličastni je 1521 zavzel Beograd in 1526 porazil Ogre pri Mohaču.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bẹljȃva, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Cig., Jan., Mik.; Vaša hvala je 'zgubljena, Vaša b'ljava zatopljena, Vod. (Pes.); zid beljavo izgublja, die Wand weißt ab, Cig.; — 2) das Splintholz; — 3) der zuerst abgezogene Brantwein, Šol.; "žganje od prvega teku", Pirc; zdaj še beljava teče, Z.; — 4) svinčena b. = svinčena bel, C.; — 5) das Bleichen, die Bleiche, Cig.; pri beljavi se platno lehko pokvari, Gor.; — 6) das Tünchen, Cig.; danes imamo beljavo, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bẹlorȋtəc, -tca, m. neki čmrlj, Št. Vid pri Ljub.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Benetke -etk ž mn. zemljepisno lastno ime Benetke: S. Iſidorus pishe, de v' Benedikah mest. mn. je bil en shlahten Gospud (III, 215) Benétke, it. Venezia, prestolnica Beneške republike. Ta in pri → Benetki navedeni zapis imata nedvomno hiperkorektni i med d in k, saj tvorjenke → Benečan, → Benečanka in → Benečija govorijo za izpeljavo iz osnove Benetk-. K hiperkorektnemu zapisu prim. → odka, → mačka idr.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bę́ra, f. die Sammlung, Cig., Jan.; Al' se bojim, pri rovtarji pri kmeti Da bera besedi ne bo velika, Preš.; — die Collectur der Geistlichen, M., C., Kr.; priti po bero, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
berȃrnja, f. = bera, die Collectur, Plužna pri Bolci, Koborid-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bergla -e (berla, bergla) samostalnik ženskega spola
oporna priprava za pomoč invalidom ali onemoglim pri hoji; SODOBNA USTREZNICA: bergla
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bȇrkati, -am, vb. impf. Nachlese halten (pri sadju), Šenpas-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
berkcevg° -a (berkcevg, bercevg) samostalnik moškega spola
1. predmet, ki se uporablja pri delu; SODOBNA USTREZNICA: orodje
2. s prilastkom, slabšalno kdor ravna, dela po zahtevah koga; SODOBNA USTREZNICA: orodje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola
1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
3.2 kar je izrečeno
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah
TERMINOLOGIJA: deset besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
besednik -a samostalnik moškega spola
1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Betaven m zemljepisno lastno ime Bet Aven: Dalej samerkam de raunu tu mejstu podle je bilu imenuanu: Bethauem: im. ed. taku taistu mejstu imenuje Oſeas: Vlulate in Bethaven cit. abl. ed. (I/1, 224) ǀ Poshluſhajte S: Hieronyma: … Bethaven im. ed. dicta est, ideſt Domus inutilis, domus Idoli, domus iniquitatis (I/1, 225) Bét Áven, lat. V Bethaven, kraj pri Betelu v Palestini (SP Joz 7,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras-Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bȋc 2., m. die Simse, die Flatterbinse (juncus effusus), Sv. Jakob pri Savi-Erj. (Torb.); — prim. srvn. binez, binz, Binse, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bȋlje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bȋrja, f. ein eiserner Ring am Ende eines Holzstückes, Štrek.; der Sensenring, Notr.; železo pri vozu, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi železni obroček ali okov pri nožu, šilu itd., Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.), GBrda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bȋzna, f. slaba drobna repa, ki se kuha prascem, Plužna pri Bolci-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blágo -a tudi blagó tudi blagóu -á s premoženje, lastnina: nai nyegovo blágo pri nyem oſztáne TF 1715, 16; kako tou blagou TF 1715, 29; nyegovo laſztivno blágo KŠ 1754, 61; k naſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; kákſe je blágo odicsene ſzkrovnoſzti KŠ 1771, 605; kaj ga nadevſzejm blágom poſztávi KŠ 1771, 83; Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; Naj ſze ne radüje niscse ſzvojemi blági SŠ 1796, 89; Mou'z zmo'zem vu blági BKM 1789, 419; Z-ſzvetzkim blágom csedno 'zivlenye BRM 1823, VII; 'snyihovim blágom KOJ 1848, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blȃtnica, f. 1) das Sumpfwasser, Cig. (T.); — 2) (squalius Agassizii), neka riba iz Nevljice, pri Kamniku-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bláznost, 1) der Irrsinn, der Wahnsinn, Cig., nk.; tresoča b., delirium tremens, Let.; — die Narrheit, die Thorheit, M., C.; modrost tega sveta je blaznost pri Bogu, ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Frevel, die Gotteslästerung, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bláženstvo tudi blájženstvo -a s blaženost: po ſteroi bi mogli sitka vekivecsnoga bláſenſztvo zadobiti TF 1715; Dáj mi 'zitka bláj'zenſztvo BKM 1789, 8; Návuk od bláſenſztva SM 1747, 9; Z-ſteroga blá'zenſztva KŠ 1754, 76; ſze od jezero lejt blá'zenſztva ſzpominajo KŠ 1771, 761; blásensztva diko zadobimo KM 1783, 19; te bode pelao vu bláj'senſztvo SŠ 1796, 11; Pri tebi je blá'zensztva isztina KAJ 1848, 9; On váſz zblá'zenſztvom darüje BKM 1789, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Blesensis -sa in nepreg. m osebno lastno ime iz Bloisa: kar je djal Petrus Bleſenſis im. ed. ǀ kakor Petrus Bleſensis im. ed. pravi ǀ inu letu piſhe Petrus Bleſſenſis im. ed. s' temy beſſedamy ǀ sakaj pravi … Petrus Bleſsen: im. ed. ǀ s' beſſedamy Petra Bleſensa rod. ed. Srlat. pridevnik Blesensis se nanaša na frc. škofovsko mesto Blois pri Orléansu; → Blosius.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bleščanje -a (blejšanje) samostalnik srednjega spola
oddajanje močne svetlobe, ki ovira pri gledanju; SODOBNA USTREZNICA: bleščanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bleščenje -a (bleščene) samostalnik srednjega spola
oddajanje močne svetlobe, ki ovira pri gledanju; SODOBNA USTREZNICA: bleščanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blisk -a samostalnik moškega spola
1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže; SODOBNA USTREZNICA: rezilo
FREKVENCA: 44 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bliskanje -a (bliskanje, bliskane, bliskajne, bliskajnje, bliškajnje) samostalnik srednjega spola
1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
1.1 močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
FREKVENCA: 61 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bliskati -am nedovršni glagol
1. brezoseb. v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati
1.1 kdo/kaj; (iz česa), kaj povzročati tak pojav
2. ekspresivno, kdo; (s čim) ognjevito, vzneseno govoriti
3. odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 18 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bliskati se -am se nedovršni glagol
1. navadno brezoseb., kdo/kaj; s prisl. določilom kraja v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
2. kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blisniti se -em se dovršni glagol
kaj na hitro močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bliščìv, -íva, adj. blendend, Mur., Jan.; sveč gorečih žar bliščivi, C.; zunanja služba božja pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blizi2 prislov
1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
1.1 pri mirovanju
1.2 pri premikanju
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: blizi ino/ali daleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blizi3 povedkovnik
1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blizu1 (blizu, blizo) prislov
1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
1.1 pri mirovanju
1.2 pri premikanju
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: blizu ali daleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blizu2 (blizu, blizo) povedkovnik
1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža duhovno sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blǘzi in blízi prisl. blizu: Goſzpodnov prihodek blüzi jeſzte SM 1747, 28; blüzi k tiſztoj dr'zéli KŠ 1771, 274; kſteromi je blüzi bilou meſzto KŠ 1771, 424; ka blizi nász nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; je nyemi jáko blizi fücsko kre gláve AIP 1876, br. 1, 5; blízi AIN 1876, 27, 64, 38; Blüzi koga KOJ 1833, 131; pri Kapeli blizi Radgone KOJ (1914), 96
blìže bliže: Gda bi pa on bli'ze ſou glédat KŠ 1771, 361; Ar je zdaj bli'ze knám zvelicsanye KŠ 1771, 478; I bli'ze ſzem prisao BKM 1789, 385; Poj, peszics moj, bli'ze eszi KAJ 1870, 10
nájblìže najbliže: tisztih lüdih Jezike, s-sterimi náj bli'se má 'siveti KOJ 1833, XII
blìže bliže: Gda bi pa on bli'ze ſou glédat KŠ 1771, 361; Ar je zdaj bli'ze knám zvelicsanye KŠ 1771, 478; I bli'ze ſzem prisao BKM 1789, 385; Poj, peszics moj, bli'ze eszi KAJ 1870, 10
nájblìže najbliže: tisztih lüdih Jezike, s-sterimi náj bli'se má 'siveti KOJ 1833, XII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec-Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
boben -bna (boben, buben*) samostalnik moškega spola
1. tolkalo z napeto kožo na eni strani, običajno za ritmično spremljavo pesmi, plesov; SODOBNA USTREZNICA: boben, pavke
1.1 ritmično udarjanje na to tolkalo, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke
1.2 kdor igra na to tolkalo; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bobnati -am nedovršni glagol
kdo ritmično udarjati na boben, pavke, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnati, igrati na pavke
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bobnẹ́ti, -ím, vb. impf. dumpf rollen, dumpf hallen, dröhnen; voda bobni (pri slapu); bobneča fraza, volltönende Phrase, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bodalo1 [bodálo] samostalnik srednjega spola
- šilo
- bodalo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bòdikaj tudi bòjdikaj prid. neskl. slab, hudoben, ničvreden: niki bodikaj csevkácske KOJ 1833, VI; toga bodikaj csloveka AIP 1876, br. 6, 6; za tejlo pa pri bojdikaj mazeczaj KOJ 1845, 10; z vmárjajoucsimi bojdikaj lüsztvami KOJ 1848, 71; Mésnike pa na teliko za bojdikaj dr'sali KOJ 1848, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bodìšče -a s bodice, bodičje: [Jež] pri tem bodišče našopiri AI 1878, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bodljaj -a (bodlaj, bodljaj) samostalnik moškega spola
1. koničast izrastek pri rastlinah; SODOBNA USTREZNICA: bodica, trn
2. mn. zbadanje v podrebrnem predelu kot posledica vnetja poprsnice
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bodljaji -jev m mn. zbadanje v prsih: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje: Gobe te nezhistosti: Ietiko te nevoshlivosti: Bodlaje tož. mn. tiga ſaurashtva (I/1, 120) ǀ on je imel bodlaie tož. mn., naduho, jetiko, vodenizo, metlaie (V, 95) Prim. pri Kastelec-Vorencu bodlaji ‛kadar eniga na ſtrani bode, pleuritis’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bodljíka, f. 1) der Stachel, Cig. (T.); (pos. pri rastlinah), C.; — 2) die Distel, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bogat2 -a -o pridevnik
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bogati1 -ega posamostaljeno
1. kdor ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogati
2. kar ima veliko vrednost; SODOBNA USTREZNICA: veliko, dragoceno
FREKVENCA: 284 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bogati2 -am (bugati, bogati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj narediti tako, kot kdo zahteva, predlaga; SODOBNA USTREZNICA: ubogati
1.1 kdo; kaj upoštevati pri svojem ravnanju
FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bogoneroden -dna prid. brezbožen: Ah! gdu bo taku boganaroden im. ed. m de vſelej ne bo G: Boga sahualil, kadar eno gnado od njega preime ǀ vni Mosh je en loter, en greshnik boga narodni im. ed. m dol. ǀ kakor je shelil, inu proſsil ta boganarodni im. ed. m dol. Balaam ǀ Ie taisti boganerodni im. ed. m dol. Antiochus ǀ ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni im. ed. m dol. Manaſses ǀ boganerodna im. ed. ž shena s'velikim serdom odgovorji ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel, inu nyh bogunerodniga rod. ed. folka ǀ nas bom perglihal timu boganarodnimu daj. ed. m Iſmaelu ǀ to naſho boganarodno tož. ed. ž Babilonio bo Konzhala ǀ ò boganarodni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ Tem boganarodnem daj. mn. pak ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive dushe, te boganerodne tož. mn. ž pobye presež.> S. Iacob grè v'Ishpanio, kir ty nar buganarodnishi im. mn. m ludje ſo stonovali Prim. pri Kastelec-Vorencu Boganeroden ‛impius, irreligiosus, pregréſhen’, in pri Pleteršniku bogonerọ́den ‛gottlos’; tvorjeno iz sklopa Boga neroden.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bogorodnost ž pobožnost: de Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo, Ni Esau Bogarodnost tož. ed. Iacabavo (I/1, 74) ǀ S. Grogor, kateri s' tvojm vukam Nebeſkem … ſi bil povernil pravizo … bogarodnoſt tož. ed. oshivil (III, 194 s.) ǀ yszhite ner fliſsrishi zhednoſt, pamet, bogorodnoſt tož. ed., inu dobruto (V, 90) Prim. pri Kastelec-Vorencu Bogarodnoſt ‛brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, theosebia, pietas’. → dopadeč
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bojevanje -a (bojovanje, bojovajnje, bojovajne, bojovane, bojevanje) samostalnik srednjega spola
1. zoper koga, s kom oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj
1.1 vojaško spopadanje, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna
1.2 materialne dobrine, zajete od nasprotnikov med bojem ali po njem; SODOBNA USTREZNICA: bojni plen
2. medsebojna uporaba sile z namenom obvladovanja nasprotnika; SODOBNA USTREZNICA: spopadanje
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bokalína, f. 1) prstena skleda, Žabče pri Tolminu-Erj. (Torb.); — 2) das Kesselthal, = kotlina, Jes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolēta, f. izkazni listek (n. pr. pri mitnicah), die Bollette.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolẹ̑zən, -zni, f. die Krankheit; očesna b., die Augenkrankheit; vročinska bolezen, hitziges Fieber; b. sv. Vida, der Veitstanz, Cig.; b. sv. Valentina, die Fallsucht, die Epilepsie, Jan.; sramna b., die venerische Krankheit, Cig., Jan.; ženska b., die monatliche Reinigung, C.; nalezljiva, kužna b., eine ansteckende Krankheit; bela b., die Bleichsucht, Cig., C.; suha b., das Zehrfieber, die Hektik, Cig.; uscana b., die Harnruhr, Cig.; huda b. = padavica, C.; gnila b. = metljaji pri ovcah, C.; rdeča b., der Rothlauf (der Schweine), C.; b. si navleči, sich eine Krankheit holen, Cig.; b. nalesti, von einer Krankheit angesteckt werden; prestati b., eine Krankheit überstehen; b. se hujša, poprijema, die Krankheit nimmt zu, Cig.; b. gre po ljudeh, die Krankheit ist epidemisch, Levst. (Nauk); preg. dolga bolezen, gotova smrt, eine langwierige Krankheit bringt den Tod; b. gre z vozom v človeka, iz človeka po niti, Jan. (Slovn.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolezen -zni samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Booz -a m osebno lastno ime Boaz: ta bogati Mosh Booz im. ed. je bil poſlal ſvoje delauze shitu shieti (III, 143) ǀ Na tu pride ta bogaboyezha shena Ruth, ter pravi k' Boozu daj. ed. (III, 143) ǀ Buth, inu tii drugi delauzi ſo bilii posdravili Booza tož. ed. (II, 528) Bóaz, posestnik, pri katerem je paberkovala Ruta (SP Rut 2,1, Mt 1,5, Lk 3,32)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bopen -pna m grb: kaj s' en bopen im. ed., ali snamine se najde na Naihaiselnu, na Granu, na Peſti, na Budi ǀ leta Boppen tož. ed. tvoj, udrukan v' ſvojem ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ Ter zhe jeſt nyh shlahtni Boppen tož. ed. pogledam dua lepa Turna noter sagledam ǀ Georgius Rottinus pak je djal de sadoſti je pogledat na Boppen tož. ed. zhe eden hozhe poſnati shlahtnoſt tiga Roda ǀ na pezhatah vſelej je sareſan Boppen tož. ed. taiſtiga komu pezhat shlishi ǀ Dokler tedaj gnadliua Gospodizhna Gertrudis imaio dua taku mozhna Turna v' Boppni mest. ed. ǀ inu v' ſvoim Boppnu mest. ed. imà eniga Angela ← nem. Wapen ‛grb’; prim. pri Megiserju bapen ‛inſignia’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bȏskati, -am, vb. impf. s kamenom pri ostrenju b., Mik.; — pogl. bodckati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
boter -tra samostalnik moškega spola
odrasel kristjan, ki zastopa otroka pri krstu in pomaga pri njegovi krščanski vzgoji; SODOBNA USTREZNICA: boter
FREKVENCA: 40 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
botra -e samostalnik ženskega spola
1. odrasla kristjanka, ki zastopa otroka pri krstu in pomaga pri njegovi krščanski vzgoji; SODOBNA USTREZNICA: botra
2. ženska, ki prostovoljno koga gmotno podpira; SODOBNA USTREZNICA: podpornica, mecenka
FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bradinstvo [bradȋnstvo] samostalnik srednjega spola
obdobje zrelosti pri moškem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bramba -e (bramba, branba) samostalnik ženskega spola
1. obrambi namenjeno utrjeno naselje ali zgradba; SODOBNA USTREZNICA: trdnjava, utrdba
1.1 zaklon, ki ščiti bojevnike in omogoča napadanje; SODOBNA USTREZNICA: prsobran
2. vojaški obrambni nasip; SODOBNA USTREZNICA: okop
3. priprava za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: orožje
3.1 vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov; SODOBNA USTREZNICA: oblegovalna naprava
4. odbijanje nasprotnikovega napada; SODOBNA USTREZNICA: obramba
4.1 sodelovanje v spopadu, ki ima za cilj ohranitev koga ali česa
4.2 skupina ljudi, zadolžena za obrambo ali varovanje
5. dejavnost, skrb, da se komu ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varstvo, zaščita
5.1 obvarovanje, rešitev
6. pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja
6.1 opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok; SODOBNA USTREZNICA: izgovor
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
branjen -a -o (brajnen, branjen, branen) deležnik
1. (od koga), pred čim ki je varovan pred čim neprijetnim, nezaželenim; SODOBNA USTREZNICA: zaščiten
2. (od koga), komu/čemu izraža oviranost koga/česa pri uresničevanju česa; SODOBNA USTREZNICA: branjen
FREKVENCA: 43 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brátiti se, brȃtim se, vb. impf. sich verbrüdern, Bruderschaft schließen; gorje mu, pri katerem se mačke in miši bratijo, Npreg.-Jan. (Slovn.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brátva -e ž trgatev: Brátva BRM 1823, 436; brátva KOJ 1833, 174; Brátva KAJ 1848, IX, 357; bratva 'ze zacsnyena AI 1875, kaz. br. 8; vrêmen brátve KŠ 1771, 70; vrêmen brátve KAJ 1870 28; brátvo domá oprávio AI 1875 kaz. br. 2; Po brátvi KŠ 1771, 853; pri brátvi vsze csiszto AI 1875, kaz. br. 8; sze k brátvi szprávla AIP 1876, br. 10, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Braviler m zemljepisno lastno ime Brauweiler: v' tem Grofovem gradi Braviller im. ed. je imela ohzet biti (V, 91) Brauweiler, kraj pri Kölnu, v katerem je bila v 11. stol. iz darov grofa Ezza in njegove žene Matilde, hčere Otona II., ustanovljena opatija.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brazda [brázda] samostalnik ženskega spola
pri oranju nastali jarek; brazda; razor
PRIMERJAJ: razor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brazda -e samostalnik ženskega spola
pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: brazda
FREKVENCA: 14 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brdce [bŕdce] (brsce) samostalnik srednjega spola
zatič pri ribiški mreži
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bŕdiga, f. neka psovka, C., Sv. Peter pri Mariboru-Pjk. (Črt.); — prim. berdiga.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bréjg in brég -a m breg, hrib, gora: brejg KŠ 1771, 46; Breig BKM 1789, 13; Brejg KM 1790, 95; Brêg BRM 1823, 6; zbrejga KŠ 1771, 129; na vrh brigá KŠ 1771, 177; Po brejgi KŠ 1754, 261; pri brejgi KŠ 1771, 115; na brejgi KM 1796, 101; bregov goric AI 1875, kaz. br. 8; brêgov AIN 1876, 10; ſzedem brigouv KŠ 1771, 797; zacsnete praviti brigom KŠ 1771, 252; csi mám vſzo vöro tak, da brigé prenáſam KŠ 1771, 516; v-brgáj AIP 1876, br. 5, 7; vti veliki brgáj AIP 1875, 3; med visziki bregáj AIP 1875, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brez konca [brez kónca] prislovna zveza
brez konca, večno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brleti [brlẹ́ti brlím] nedovršni glagol
slabo videti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bród tudi bróud -a m brod, breg ob morju, reki, kjer se da pristati: Neprilicsni pa brod bodoucsi KŠ 1771, 424; nárocsa, ſtera ſzo brod mela KŠ 1771, 426; k-brodi ſzo priſztoupili KŠ 1771, 122; pri Actiácskom broudi KŠ 1771, 655; pren. pridem k-broudi vekivecsnoga blá'senſztva KM 1783, 183
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brosti [brósti brọ́dem] nedovršni glagol
s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo
PRIMERJAJ: broditi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brstník, m. 1) = popkar, der Gimpel, Cig., Jan., C., Frey. (F.); — 2) das Haselhuhn (tetrao bonasia), Novake pri Cerknem-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brščíka, f. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje (pri Divinu)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bršljan -a (bršlan) samostalnik moškega spola
zimzelena rastlina, ki se pri rasti oprijema dreves ali zidu; SODOBNA USTREZNICA: bršljan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brusnina [brusnína] samostalnik ženskega spola
voda, ki se uporablja pri brušenju
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bruzda -e samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brzda [bŕzda] samostalnik ženskega spola
železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brzdáti 1., -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brzde brzd (bruzde, brzde) množinski samostalnik ženskega spola
kovinski del pri uzdi, ki ga ima žival, navadno konj, v gobcu; SODOBNA USTREZNICA: brzda
FREKVENCA: 20 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brzdúlje, f. pl. verižice pri konjski brzdi, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
buher -hra (buher, vuher, buhar, uhar, vuhar) samostalnik moškega spola
1. navadno zelo visoko denarno nadomestilo za začasno uporabo česa, navadno denarja; obresti
1.1 v zvezi dati/dajati/iskati/jemati/posojovati (denar) na buher dati/dajati, iskati, jemati posojilo na zelo visoke, oderuške obresti
2. posojanje na zelo visoke, oderuške obresti ali prodaja za zelo visoko, oderuško ceno
3. hlepenje po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
FREKVENCA: 47 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
burfel -fla (burfel, birfel) samostalnik moškega spola
štiriogelni predmet s pikami na ploskvah, ki se uporablja pri igrah na srečo; SODOBNA USTREZNICA: kocka
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
burfljati -am nedov. kockati: kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede, quarta, burfla 3. ed., jei, pyè, klafa, inu marmra Prim. pri Kastelec-Vorencu burflati ‛astragalizare’; → burfelj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Burgusamus m osebno lastno ime iz Bruggea (?): Lucas Burguſamus im. ed. odgovorij (II, 326) Verjetno je mišljen isti pisec kot pri → Burgensis.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
càjt -a m
1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Idö vrêmen, cajt AIN 1876, 42; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73, BKM 1789, 314; Da nam je pa 'se czajt odhájati, záto proſzi SIZ 1807, 37; i v-tom cájti itak eden mládi szin na trónus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; odetoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; i lagoji czájt netou'si KOJ 1845, 30; pren. Dáj mi pomoucs v-ſztiſzkávanyi, Czajt je ſzmilenoſzti BKM 1789, 320; Czajt je ſzmilenoſzti SŠ 1796, 124
2. v predložnih zvezah: Docajta szam jasz za volo priaznivoszti kricsao AIP 1876, br. 1, 7; Csi [ga] nepravicsno i pred czajtom na moko i ſzmrt oſzoudimo KŠ 1754, 55; priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati ná ſz KŠ 1771, 27; Pred czajtom nikoga, naj bole pa düſevne paſztére, ne ſzoudmo KŠ 1771, 495; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti predčasno zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; proszim pri cájti na znánye dati, ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Etak je moj 'sitek, Mino je priczájti SŠ 1796, 110
1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Idö vrêmen, cajt AIN 1876, 42; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73, BKM 1789, 314; Da nam je pa 'se czajt odhájati, záto proſzi SIZ 1807, 37; i v-tom cájti itak eden mládi szin na trónus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; odetoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; i lagoji czájt netou'si KOJ 1845, 30; pren. Dáj mi pomoucs v-ſztiſzkávanyi, Czajt je ſzmilenoſzti BKM 1789, 320; Czajt je ſzmilenoſzti SŠ 1796, 124
2. v predložnih zvezah: Docajta szam jasz za volo priaznivoszti kricsao AIP 1876, br. 1, 7; Csi [ga] nepravicsno i pred czajtom na moko i ſzmrt oſzoudimo KŠ 1754, 55; priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati ná ſz KŠ 1771, 27; Pred czajtom nikoga, naj bole pa düſevne paſztére, ne ſzoudmo KŠ 1771, 495; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti predčasno zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; proszim pri cájti na znánye dati, ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Etak je moj 'sitek, Mino je priczájti SŠ 1796, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cajt -a m čas: Zait im. ed. je govorit, zajt im. ed. je tudi malzati ǀ kuliku nenuznih, neurednih misli zhloveku noter pade ob zaitu mest. ed. te Svete molitue pred cajtom prezgodaj: nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam or. ed. pod semlo per pravjo pri cajti/u 1. pravočasno: Duhouni per zaiti je bil sazhel na ſmert mislit ǀ ludje na leto uro per zajti mislio ǀ tuoje nijve per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh 2. zgodaj: dokler nej bilu sgona ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe neſamudilj ǀ Ali nikar li jeſt, inu Seſtre, Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti, inu nikar klagovati, dokler Gospud Bug je njega taku perzejti is tiga ſvejta poklizal ← nem. Zeit ‛čas’; → čajt, → cas
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cániti, cȃnem, vb. pf. = kaniti, Sv. Peter pri Mariboru-Kres; — prim. capniti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cbilingi -ov množinski samostalnik moškega spola
parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ceha [cẹ́ha] (ceka2) samostalnik ženskega spola
stanovska organizacija obrtnikov iste stroke; ceh
PRIMERJAJ: bratovščina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cehmošter -tra (cehmošter, cehmojster, cehmašter, cehmaster, cehmojšter, cehmoster) samostalnik moškega spola
kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju gospodarskih zadev; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni ključar
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: cehmošter templja/čez tempelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cel -a -o (cel, cejl) pridevnik
1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cẹ́na, f. 1) der Preis; ceno povedati, den Preis angeben, za ceno se pogajati, handeln; tržna cena, der Marktpreis; zadnja cena, der letzte, genaueste Preis; posebna c., der Limito-Preis, DZ.; po ceni, wohlfeil; tudi: pri ceni, v ceno, C.; wohlfeil, Cig. (T.), LjZv.; v ceno prodajati, wohlfeil verkaufen, Goriš.; v slepo ceno, um einen Spottpreis, Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro ceno kupiti, wohlfeil kaufen, Dalm.; nam. v dobro ceno;) cena je poskočila, der Preis ist gestiegen; s ceno poskočiti, den Preis steigern; cena raste, der Preis steigt; ceno vzdigniti čemu, etwas vertheuern, Cig. (T.); ceno znižati, den Preis herabsetzen; s ceno odjenjati, den Kauf herabsetzen, Cig.; cena blaga jenjuje, pada, je jenjala, die Ware schlägt ab, ist in Abschlag gerathen, Cig.; po nobeni ceni, um keinen Preis, auf keinen Fall; — der Cours, Cig., DZ.; menična c., der Wechselcours, Cig.; — 2) = vrednost, der Wert; ta stvar nima nobene cene, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cep2 -i (cejp) samostalnik predvidoma ženskega spola
kar na novo požene pri rastlini; SODOBNA USTREZNICA: poganjek
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cepek -pka (cejpik) samostalnik moškega spola
kar na novo požene pri rastlini; SODOBNA USTREZNICA: poganjek
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cepica -e (cejpica) samostalnik ženskega spola
kar na novo požene pri rastlini; SODOBNA USTREZNICA: poganjek
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cepika -e (cejpika) samostalnik ženskega spola
kar na novo požene pri rastlini; SODOBNA USTREZNICA: poganjek
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cẹ́pljenəc, -nca, m. 1) = cepljenica, C., Z.; pri povijanju cepljenca se mora dobro gledati, da se cepič ne premakne, Pirc; — 2) der Geimpfte, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cerkovni -a -o (cerkovni, cerkuni, crikovni) pridevnik
2.1 navadno v zvezah s služabnik, vučenik ki se nanaša na predstavnika hierarhično organizirane skupnosti krščanske veroizpovedi
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cerkva -e (cerkva, crikva) samostalnik ženskega spola
1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
2. s prilastkom posvečeni prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
FREKVENCA: 27 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cérkvenstvo -a s cerkvenost: sze je pri Dühov-sztvi ino Cérkvensztvi veliko premenilo KOJ 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cę̑sək, -ska, m. 1) der Lichtspan, C., SlGor.; — 2) die Nagelwurzel, der Nietnagel, ("začesek pri nohtih") C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cev [cẹ̑v cevȋ] samostalnik ženskega spola
- cev
- priprava, na katero se navija preja; motek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cevg -a (ceug, ceuk*) samostalnik moškega spola
1. priprava za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: orožje
2. predmet, ki se uporablja pri kakem delu; SODOBNA USTREZNICA: orodje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ch črkje
1. pri Trubarju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik h; SODOBNA USTREZNICA: ch
2. pri Krelju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik ć; SODOBNA USTREZNICA: ch
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cikȃłnik, m. "neka priprava v ribjo lov: na dolzem motvozu je po vrsti navezanih več trnkov z vado; nanj love sosebno ogorje", Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cikati -am nedov. cukati: Koku tebe neusmilenu zikaio 3. mn., ob tla mezheio, po tebi s'nogami hodio (II, 559) Pri tem hapaksu ni izključena tiskarska napaka namesto zukaio; → cukati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
címa 2., f. 1) das Kräuterich von Ackerpflanzen, Cig., C., M., Dol., BlKr.; — 2) odlomljena vejica, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — prim. lat. cima, it. le cime dell'erbe, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cimprati -am nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na kaj delati, postavljati kaj z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: graditi
2. kdo; (iz česa), kaj obdelovati les, da se oblikujejo umetniški predmeti; SODOBNA USTREZNICA: rezbariti
FREKVENCA: 140 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cirati nedov. krasiti, lepotičiti: Imate vasho dusho s'zhednoſtio zerat nedol., inu nikar vashe oblizhe, inu truplu lepotizhit ǀ katiri hozheo zerat nedol., inu ſe guantat kakor Gospada ǀ kersheniki taku lepu zieraio 3. mn. njeh Cerkve ǀ lepu zerai vel. 2. ed. Altarje ǀ bi ſvojo mater zjeral del. ed. m s'to ner lepshi lepoto ǀ je tega tudi zieral del. ed. m s' drevam tiga shivejna ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti G. Bogu dopadezhmi zerala del. ed. ž ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu del. ed. s v'Nebeſhih ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali del. mn. m ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram te lepote zerali del. mn. m ǀ katere ſo leta pungrad ſuſebnu lepu zierale del. mn. ž ← srvnem. zieren ‛krasiti, lepotičiti’; sodeč po gradivu iz 16. stol. (npr. pri Megiserju zirati), je treba izhajati iz sloven. cirati, pri čemer zapisi z ier, jer izkazujejo prehod ir > i̯er, znan v zahodnih narečjih, zapisi z er pa kažejo na isti prehod, saj je Janez Svetokriški govorjeni i̯er praviloma zapisoval z e, è.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
citer -ja*/-tra* samostalnik moškega spola
v zvezi s krščanski vnema za pomoč pri oznanjevanju prave božje pridige
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cizẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sanft rauschend wehen: veter cizi, C.; — 2) sickern: vino cizi iz soda pri sklepih, jvzhŠt.; — prim. cuzeti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. (LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cǫ̑kla, f. 1) der Holzschuh: v coklah hoditi; — 2) die Sandale, Kr.-Valj. (Rad); prim. cokol; — 3) der Radschuh, der Hemmschuh beim Wagen; s coklo zavreti; — 4) deščica pri kolovratu, na katero predica z nogo pritiska, Dol.; — 5) schwerfälliger Fußgänger, M.; — prim. it. zoccolo, der Holzschuh, srvn. zockel, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
col -a samostalnik moškega spola
1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 prispevek, ki ga na določenih mestih pobirajo mitničarji za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnina
1.2 pravica do pobiranja mitnine
1.3 dejavnost pobiranja mitnine
2. mesto, kjer mitničarji pobirajo prispevek za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnica
FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
còmprnica -e ž čarovnica: pri bojdikaj czomprniczaj KOJ 1845, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
congeries -ei samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
coper -pra (cuper, coper) samostalnik moškega spola
1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
copranje -a (cupranje, cuprajne, cuprane, cuprajnje) samostalnik srednjega spola
1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 7 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
coprnija -e (cuprnija, coprnija, coprnja°) samostalnik ženskega spola
1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
coprnik -a (cuprnik, coprnik) samostalnik moškega spola
kdor z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnik
FREKVENCA: 115 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cukrov -a -o pridevnik
ekspresivno ki dobrodejno vpliva, deluje; SODOBNA USTREZNICA: sladek
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cürìti -ím nedov. curljati: Cürí vretina, cürí KAJ 1870, 109
cüréči -a -e curljajoč: tam mimo cürécsi KAJ 1870, 47; Pri cürécsem járki KAJ 1870, 98
cüréči -a -e curljajoč: tam mimo cürécsi KAJ 1870, 47; Pri cürécsem járki KAJ 1870, 98
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cvesti cvetem (cvesti, cvasti, cvejsti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj biti v fazi, ko so razviti cveti, cvet; SODOBNA USTREZNICA: cvesti, cveteti
2. ekspresivno, kdo/kaj; (od česa, v čem) biti uspešen pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: cvesti, cveteti
2.1 ekspresivno, kaj obstajati v veliki meri; SODOBNA USTREZNICA: cveteti
FREKVENCA: 58 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cveteč del., F3, cyprus, -pri, g:fae: en zvitezhi groṡd; floridus, -a, -um, zvitèzh, zvitezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cvrčati [cvrčáti cvrčím] nedovršni glagol
- oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati
- oddajati glasove pri cvrenju, praženju; cvrčati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
cyam (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) –, cyam Hyp.333 [pripis pri geslu improperare]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čahniti [čáhniti čȃhnem] dovršni glagol
odpreti usta; črhniti; ziniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čajt -a m čas: bo skorej zhait im. ed. sheti ǀ sdaj je zhait im. ed. ſe opyanit pri čajti pravočasno: S. Duh per zhaitu bò reſvetil to Gospodizhno Claro ǀ sa tiga volo per zhajti mu leben okrati V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih primerih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Naključna napaka, zapis zh namesto z, je sicer precej redka, prim. vſe zheiſte ſo odperte (IV, 205); → čajtinge, → cas.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čakati -am nedovršni glagol
1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč
1.1 kdo/kaj; kogarod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati
2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati
2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati
3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj
5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati
6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj
8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: čakati na glavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čaléjr -a m goljuf, čarovnik: niki Simon csalejr KM 1796, 123; najſla ſzta nikſega csalejra KŠ 1771, 381; pri csaléraj KOJ 1845, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
časi prislov
1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
častitost (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, zhaſtitoſt [pripis pri geslu gravitas]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čȃtež, m. 1) nekak kratek pregelj, ki se rabi pri četveri, Kras; — 2) neki pogorski duh, vzhŠt.; prim. Pjk. (Črt. 32.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čebul -a m čebula: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula rod. ed., kumer, dijn imeli ǀ Duh teh roſſiz, polſama, inu pishma letemu nebeskimu perglihan je en duh tiga zheſſna, inu zhebula rod. ed. ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare, zhebu tož. ed., inu zheſsen ǀ kumare, inu zhebu tož. ed. jeſti ǀ je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam or. ed. ← ben. it. cebolla < lat. cēpula; prim. pri Pleteršniku čébuł.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čę̑ja, f. das Reinigen, die Säuberung, Jarn., Cig., Polj.; tudi pri živini je čeja prva stvar, Krn-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čelešnik [čelẹ̑šnik] samostalnik moškega spola
čelešnik, tj. iz palic narejena priprava za sušenje pri kmečki peči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
česram [] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolalesen drog z navoji pri preši
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
četrti1 -ega posamostaljeno
1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu štiri; SODOBNA USTREZNICA: četrti
1.1 pri naštevanju
1.1.1 v zvezi k četrtemu v zaporedju na četrtem mestu; SODOBNA USTREZNICA: četrtič
1.2 pri navajanju poglavij
FREKVENCA: 110 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
četrtič prislov
1. pri ponavljanju na četrtem mestu; SODOBNA USTREZNICA: četrtič
1.1 v zvezi v četrtič četrtič
2. v zaporedju na četrtem mestu; SODOBNA USTREZNICA: četrtič
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom
1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5. za izražanje časa
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
11.3 danes s tožilnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
či [čȉ] (tši) medmet
] (tši) medmetposnema glas pri kihanju
PRIMERJAJ: khi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čislo -a (čislu, čislo, čišlu*) samostalnik srednjega spola
1. kar izraža, koliko enot kaj obsega; SODOBNA USTREZNICA: število
2. s prilastkom količina, izražena s številkami; SODOBNA USTREZNICA: število
3. v zvezi ni/prez čisla izraža
3.1 zelo veliko količino; SODOBNA USTREZNICA: brez števila, nešteto
3.2 zelo visoko stopnjo, mero; SODOBNA USTREZNICA: brez konca, neskončen
4. v zvezi pri čislu vsakega posebej; SODOBNA USTREZNICA: posamezno
5. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupni cilji, potrebe; SODOBNA USTREZNICA: skupnost, skupina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čistiti -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj odstranjevati umazanijo; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
1.1 kdo; kaj, (s čim) z drgnjenjem dajati površini lesk; SODOBNA USTREZNICA: loščiti
1.2 v trpniku, v judovstvu, kaj; (s čim) obredno odstranjevati, kar je v kultu neželeno, prepovedano
2. kdo; koga/kaj, (s čim) odstranjevati primesi; SODOBNA USTREZNICA: čistiti, prečiščevati
2.1 kdo; kaj odstranjevati odvečno
3. v krščanstvu, kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem, s čim) izničevati negativne moralne lastnosti pri kom; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, (pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.-C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.-Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čǫ́der, -dra, m. = koder, pri Mariboru-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čǫ́drav, adj. = kodrav, pri Mariboru-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čof [čȍf] medmet
posnema glas pri udarcu
PRIMERJAJ: čofiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc-Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čołnák, m. das Weberschiffchen, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
črka -e ž znamenje, črta: Tartary nekadai ſo imeli popernaſte danarie, inu kulikain zherk rod. mn. je bilu gori ſamerkanih, tulikajn kron je ta poper velal Za pomen ‛znamenje’ prim. pri Kastelec-Vorencu enu ṡnaminîe, ṡamerkanîe, ena zherka ‛nota’, za pomen ‛črta’ prim. pri Kastelec-Vorencu ena v'glyh ravna zherka katera grè glyh zhes ſrédo ene okrogle rizhy ‛diameter’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
črka -e samostalnik ženskega spola
1. kratka, nepretrgana vrsta točk; SODOBNA USTREZNICA: črtica
2. grafično nadčrkovno znamenje, ki kaže na poseben izgovor ali naglas glasu/glasov, ki ga/ju zaznamuje črka
3. znak, ki se uporablja pri zapisovanju besedila; SODOBNA USTREZNICA: črtica, pika, vejica, črka
FREKVENCA: 17 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
črnílọ, n. 1) die Schwärze (pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)-Kres; — 5) = muža, čreta, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.-DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
črvívost, f. die Wurmstichigkeit, der Wurmfraß; — die Wurmkrankheit bei Pferden, der Wurm, Cig., DZ.; podkožna č. pri konjih je zelo otrovna, Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čún -a m čoln: puſztili bi csun vu mourje KŠ 1771, 426; Pri vszákoj velikoj ládji jeszo csúni KAJ 1870, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dačopoberávnija -e ž davkarija: more sze pri pri dácsopoberávniji notri povedati AI 1875, br. 1, 5; br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dahniti -em (dahniti, dehniti) dovršni glagol
1. kdo; v koga z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak; SODOBNA USTREZNICA: dahniti
1.1 kdo; komu, koga/kaj, v kaj dati komu kaj, ustvariti pri kom kaj; SODOBNA USTREZNICA: vdihniti
FREKVENCA: 20 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov
1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.1 pri mirovanju
1.2 ob premikanju
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5. kot veznik
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
daljej prisl. dalje: Nikar ga nemartraj dalej, sadosti je vshe terpel ǀ od nedolshnoſti Svetiga Patrona Naſhiga bom Nem.N. dalei govuril ǀ je bil pervolil on she dalaj na semli biti ǀ katere bom dallei s'gnado Boshjo gouril ǀ Nikar tedaj neodnashajte delaj Prim. pri Pleteršniku dȃljej ‛dalje’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dȃmnica 1., f. zadnja deščica pri čebelnem panju, končnica, Bolc-Erj. (Torb.); — nam. dannica; prim. dana.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola
1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dan2 -a -o deležnik
1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dȃnica 2., f. = danka, pri Celju-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
davri -i ž mn. duri: dauri im. mn. ſo dobru saperte ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri rod. mn., ali urat ǀ kulikajn daury rod. mn., ali urat ima taiſtu Nebesku Meſtu ǀ hisha pres dauri rod. mn. ǀ eni k' dauram daj. mn., drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ ſo vkna, inu dauri tož. mn. ſaperali ǀ na dauri tož. mn. tiga ſilnu nehvaleshniga zhloveka, tarkash ǀ Pred Nebeskimij dauri or. mn. Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe Dolenj. in notr. davri, znano že pri piscih 16. stol., je nastalo iz *də̀vri, kar je po premetu iz *dvə̀ri (štajersko dvȅri) < slovan. *dvь̀ri, prim. iz rod. *dvьrí posplošeno gor. in kor. dȗri (Ramovš 1936: 166). Zapise Janeza Svetokriškega je treba verjetno brati kot ̍dou̯ri, kar je potrjeno v vipavskem, idrijskem in cerkljanskem govoru in izkazano že pri Krelju. Govorjeni ou̯ se namreč pri Janezu Svetokriškem pogosto zapisuje hiperkorektno kot au, prim. paun za → poln (Tomšič 1930: 5, 2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
debelíca, f. 1) o debelem sadju: neka črešnja, Rihenberk-Erj. (Torb.); neka smokva, Slap pri Ipavi-Erj. (Torb.); neka sliva, C.; — 2) = debela zemlja, (opp. tenčica) Krn-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dẹ́čla, f. 1) das Mädchen, Mur., Cig., Jan., Boh., Štrek., Gor., Kor.; poiščimo dečlo, katera je še devica, Dalm.; dečle pri preslici, Trub.; die Jungfrau, Meg.; — 2) = punčica v očesu, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dẹjáti,* I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve-Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.-C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti
1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči
1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči
2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti
2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti
3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti
4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža
4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dẹjstvováti, -ȗjem, vb. impf. wirken, Cig. (T.); moči, katere pri svetlobnih prikaznih dejstvujejo, Žnid.; d. na kaj, einwirken, Cig., nk.; — stsl., rus.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dekla [dẹ́kla] samostalnik ženskega spola
stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih; dekla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dekla -e (dekla, dejkla) samostalnik ženskega spola
1. navadno v kmečkem okolju stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih opravilih; SODOBNA USTREZNICA: dekla
1.1 pri višjih družbenih slojih stalno najeta ženska za gospodinjska opravila in osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služkinja, služabnica
1.2 ekspresivno ženska, ki je podložna, pokorna komu
2. ženska, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov v bolnišnici; SODOBNA USTREZNICA: strežnica
3. v antiki nesvobodna ženska, ki je v lasti svojega gospodarja; SODOBNA USTREZNICA: sužnja
3.1 v Stari zavezi sužnja, ki jo je žena pripeljala s seboj v zakon in je lahko postala njena namestnica, če je bila žena neplodna; SODOBNA USTREZNICA: stranska žena
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
5. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
deklováti, -ȗjem, vb. impf. als Magd dienen, Magd sein, Cig.; deklovala je pri njem tri leta, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola
1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2.1 v prislovni rabi
5.2.2 v pridevniški rabi
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dẹlȃtən, -tna, adj. 1) arbeitend: d. človek, ein Arbeiter, pri Mariboru-Kres I. 358.; — 2) wirksam, h. t.-Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
delati se -am se (delati se, dejlati se) nedovršni glagol
1. kaj biti v stanju nastajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati
1.1 kaj izraža prehajanje v to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: nastajati
2. s prilastkom, kdo/kaj; komu, proti komu, (pred kom, s čim) kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja; SODOBNA USTREZNICA: delati se
2.1 v vlogi vezi, kdo; kdo, komu, h komu, koga z besedami, dejanji kazati, da je kdo kaj, kar se zdi težko verjetno ali neverjetno; SODOBNA USTREZNICA: delati se
3. v zvezi delati se deležen koga/česa, kdo; koga/česa biti udeležen pri kaki dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeleževati se
4. kdo pridobivati
4.1 določeno lastnost; SODOBNA USTREZNICA: postajati
4.2 (višji) družbeni položaj; SODOBNA USTREZNICA: postajati
FREKVENCA: 64 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
deležen2 -žna -o (diležin, diležen, diležan, deležan, deležen, dejležen*) pridevnik
1. v povedkovni rabi, česa, od česa, (skozi kaj) ki kaj dobi, doživi; SODOBNA USTREZNICA: deležen
1.1 koga/česa, (skozi kaj, s čim) ki pridobi rezultat dejavnosti, zmožnosti koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: deležen
2. česa, na čem, (s kom) ki sodeluje v kakšni dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeležen
FREKVENCA: 276 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Demokles -la m osebno lastno ime Demoklej: Democles im. ed. en Ajd raijshi kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu (I/1, 111) ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla rod. ed. pasheta krajla Demetriuſa (IV, 15) Ni jasno, kdo z imenom Demoklêj, gr. Δημοκλῆς, je mišljen. Gotovo ni mišljen Damoklej (4. stol. pr. Kr.), dvorjan pri tiranu Dioniziju v Sirakuzah.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dənə̀s, adv. = danes, heute, Jan., C., nk.; prim. Škrab. (Cv. IX. 4.), (pri starih pisateljih: "danas", t. j. dənəs).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
déra 2., f. 1) der Dörrboden, Kras; — pl. dere, das Ofengesims, Jan.; — 2) = sušica, die Schwindsucht, Jan.; — 3) pri deri delati, ohne Beköstigung arbeiten, Guts.; v deri sem, C.; — na dero iti, SlGor.; — iz nem. Dörre.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
deseti1 -ega posamostaljeno
kdor/kar v zaporedju ustreza številu deset; SODOBNA USTREZNICA: deseti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dež -ja/-a (dež, daž) samostalnik moškega spola
1. padavine v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: dež
1.1 mn. dolgo časa trajajoči ali ponavljajoči se dež; SODOBNA USTREZNICA: deževje
2. s prilastkom velika količina česa padajočega, razsipajočega se; SODOBNA USTREZNICA: dež
FREKVENCA: 205 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dèždž tudi dèžč tudi dèšč tudi dèž -a m dež: pridoucsi de'zd'z popijáva KŠ 1771, 680, 754; Kako de'zd'z doli priſo BKM 1789, 128; de'sd's KOJ 1833, 159; zavolo de'zd'za KŠ 1771, 427; Ki bi nám mogo znébe De'zd'za dati BKM 1789, 341; nikaj de'zd'za nê bilô AI 1875, kaz. br. 8; ſto je dáo k-tomi roſzou, i de'sd's KM 1790, 38; csi veliki de'zd'zôvje bodo AIP 1876, br. 2, 8; Dežč je jáko potrêben BJ 1886, 32; pri toplom dežči AI 1878, 40; (poſni) deſch na nyou prime SM 1747, 2; dá deſcs na pravicsne KŠ 1771, 17; Deſch KMS 1780, A7; dá desd'za tim pravicsnim KŠ 1754, 168; Ki desch dá pravicsnim KM 1783, 23; Naprávi sze de's KOJ 1845, 102; Zdežom nigda i toča káple BJ 1886, 32
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
diakon(us) -na m diakon: Sakaj Agapitus Diaconus im. ed. pravi ǀ Petrus Diaconus im. ed. je vidil S. Duha sydeiti ǀ kakor ozhitnu pravi Agapitus Dianconus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Effrem Diacanus im. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Diacony im. mn. s. Nicanora ← srlat. diāconus ‛strežnik pri maši, ministrant, novomašniški pripravnik’ ← gr. διάκονος ‛strežnik, služabnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dim -a (dim, dem) samostalnik moškega spola
1. plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju; SODOBNA USTREZNICA: dim
1.1 oblak takega plina
FREKVENCA: 103 pojavitve v 15 delih
FRAZEOLOGIJA: storiti komu dim pred oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
discipulus – samostalnik moškega spola
kdor se pri kom, od koga uči in sprejema njegovo mišljenje, nazor; SODOBNA USTREZNICA: učenec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dividēnda, f. vsakoletni delež dobička pri delniškem podjetju pripadajoč vsaki delnici, die Dividende.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
divjóči -a -e prid. divjaški: pri v-divjôcsen sztáliscsi 'zivécsi lidém AIP 1876, br. 10, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dnọ̀, I. n. der Boden; do dna izprazniti čašo; dno sita, der Haarsiebboden, Cig.; — die Grundplatte (pri tiskarjih), Cig.; — der Grund (des Meeres, Flusses, u. dgl.); ladja gre k dnu, das Schiff geht unter, Cig.; ni moči ribniku do dna priti, Cig.; na dno zadeti, auf den Grund stoßen, Cig.; — dolinsko dno, die Thalsohle, Cig. (T.); — das Fundament: iz dna hišo sezidati, von Grund aus aufmauern, Cig.; — die Sohle (mont.), Cig.; — pren. iz dna, gründlich: deliti iz dna teoretično izomiko, DZ.; do dna čemu priti, einer Sache auf den Grund kommen, etwas ergründen, Cig., C.; — II. praep. c. gen. am Grunde, dno potoka, Jan.-Mik. (V. Gr. IV. 254.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
do1 predlog z rodilnikom
1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
5.1 v prostoru
5.2 v času
5.3 pri količini
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; (prim. prevdobi, zufrüh, Met.-Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.-Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.-C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru-Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.-C.; — 2) die Art und Weise, ogr.-C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dober -bra prid. dober: on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro: Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dobiček -čka (dobiček, dobičak, dobičik) samostalnik moškega spola
1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek
4. denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dobit -a -o deležnik
1. komu, skozi koga/kaj, (s čim) izraža udeleženost pri čem, če je izpolnjen določen pogoj; SODOBNA USTREZNICA: dobljen
2. ki mu je vzbujen pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobljen
3. (po čem, s čim) ki se prejme kot rezultat določenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: dobljen, pridobljen
4. ki je z bojem spravljen pod nadzor, vpliv koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzet, osvojen
4.1 ki mu je odvzeta prostost; SODOBNA USTREZNICA: zajet
FREKVENCA: 64 pojavitev v 15 delih
FRAZEOLOGIJA: igra/reč je dobita / le-to je dobito
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dobȋtək, -tka, m. 1) = dobiček, Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Trub.; želeti nepoštenega dobitka, Dalm.; za svojega dobitka in užitka voljo, Krelj; — 2) der Gewinst: vsi teko, ali le eden sam dobitek vzame, Dalm.; prvi, drugi dobitek (pri tekmanju, srečkanju i. t. d.), nk.; tudi: dobítək.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dobíti, -bǫ̑m, (-bǫ̑dem), -bím, vb. pf. bekommen; nikjer denarja ne morem d., ich kann nirgends ein Geld auftreiben; d. komu kaj, jemandem etwas verschaffen; službo d., einen Dienst bekommen; za ženo d., zur Frau bekommen; dobodi si modrega moža, Dalm.-C.; imam d., mein Guthaben beträgt; — gewinnen: jaz sem dobil, vi ste izgubili (pri igri); pravdo, stavo, bitvo d.; — v pest d., in seine Gewalt bekommen; deželo, trdnjavo d., erobern, C.; (mesto je dobito, Dalm.-C.); noč me je dobila, die Nacht hat mich überrascht, C.; — antreffen: dobiti koga doma; ni bilo dobiti zdravnika; — dobiti po glavi, einen Schlag aufs Haupt bekommen; česar je iskal, je dobil; sich zuziehen: bolezen d.; dobil ga je v glavo, er hat sich ein Räuschchen angetrunken; — dlako, lase, zobe d.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol
1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dobívati, -am, vb. impf. ad dobiti; bekommen; tukaj se dobiva, hier ist zu haben; — blago dobivati, die Ware beziehen; — gewinnen: danes dobivam pri igri; siegen, C.; — konj nove zobe dobiva, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; dobiva že ledene oči, die Augen fangen ihm an zu brechen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dobivati -am nedovršni glagol
1. s širokim pomenskim obsegom, kdo/kaj; komu, kaj s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa; SODOBNA USTREZNICA: dosegati, pridobivati
2. kdo; komu, k čemu, koga, s prisl. določilom načina vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobivati
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina prejemati denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
3.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina služiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
4. kdo/kaj; kaj, v kom/čem z uspehom končevati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagovati
5. kdo; kaj z bojem spravljati tuje ozemlje pod svoj nadzor; SODOBNA USTREZNICA: zavzemati, osvajati
6. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničevanje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobivati
FREKVENCA: 62 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dobro prisl. dobro: My dobru vejmo kaj od ſledniga zhloveka Iob praui ǀ ſemkaj ſe dobru rajma kar piſhe S. Antoninus Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → blje, → bolje, → boljše.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dòga -e ž doga, deščica pri sodu: da bi nyega lêsz na doge mogao nücati KAJ 1870, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dohitẹ́ti, -ím, vb. pf. eilend erreichen; Dunaj v noč' in dnevu dohiti, Npes.-K.; d. koga, ereilen, einholen; pri kakem delu koga dohiteti, jvzhŠt.; zamujeno d., das Versäumte nachholen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
doklę̑r,* dókler, conj. 1) solange: delaj, dokler hočeš, arbeite, so lange du willst; dokler je govoril, je bilo vse tiho; dokler bom živ, mein Leben lang; dokler te ni bilo tukaj, während deiner Abwesenheit; dokler ne spiš, solange du wachest, C.; — 2) dokler ne — (s perfektivnimi glagoli), bis; ostanem pri tebi, dokler ne zaspiš, ich bleibe bei dir, bis du einschläfst; dokler ne dodelamo, bis wir fertig sind; Kak lepo se rosa bliska, Dokler jutra hlad ne mine, Preš.; — (tudi brez nikalnice): bodi ondukaj, dokler ti rečem, Krelj; počakaj, dokler ustrelim srno, LjZv.; — 3) = ker, Meg., Boh., Kast., Met., Jsvkr.; (prim. nem. dieweil).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dȏłb, m. eine Aushöhlung: kladni d. pri stopi, Kr.; der Einschnitt an der Anwelle für den Zapfen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dolg2 -a prid. dolg: Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug im. ed. m, inu nej prevezh frishen ǀ koku dolh im. ed. m, inu shrok ima biti ta zholn ǀ koku dolga im. ed. ž, inu shroka je semla ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga im. ed. ž molitvu ǀ vſaka ura ſtu leit douga im. ed. ž ſe ym sdy ǀ Kateri imajo en dolh tož. ed. m nuſs ǀ Mojſſes je imel takorshno dolgo tož. ed. ž poterpeshlivoſt ǀ najde eno dougo tož. ed. ž shibo ǀ Se shtima, inu sheli enu dolgu tož. ed. s, inu srezhnu shivejnie ǀ venem dolgem mest. ed. m plajshi ǀ po eni dolgi mest. ed. ž bolesni ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim or. ed. m shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ oblezhen je bil s'enem dougim or. ed. m plaisham ǀ je bila meni ſturila taku dolge tož. mn. m roge ǀ shene imaio dolge tož. mn. m laſsij, inu kratko pamet ǀ v' Indij je ena deshela, v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge tož. mn. m noſſio dolg čas m želja, hrepenenje: meni je dolh zhaſs im. ed. po tebi ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs im. ed. po ſvoij lubi nebil Primerniška oblika je navedena pri → daljši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.-Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.-Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci-Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dòlidjáti -dènem dov.
1. odložiti: priszilo dolidjáti rimszko-nemsko czaszarszko Koróno KOJ 1848, 118; jasz moje rad doli denem BKM 1789, 8b; doli dejmo vſze bremen KŠ 1771, 694; Doli dejte ſztároga csloveka KŠ 1754, 191; doli dejte i vi vſza eta KŠ 1771, 608; pren. je on ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109
2. odstaviti: so Jozsefa I. dolidjáli KOJ 1848, 104; I, gda bi nyega doli djáo, zbüdo nyim je Dávida KŠ 1771, 382
3. dati, izročiti: Düſo mojo za tébe doli denem KŠ 1771, 313; kaj je on za náſz ſzvojo düſo doli djáo KŠ 1771, 731; 'Zitek je za náſz doli djao BRM 1823, 101; Gotov szem Dolidjáti ete 'zitek KAJ 1848, 417
dòlidjáni -a -o
1. narejen, zapisan: pri králeszkom notarosi dolidjánom obszojnom testamenti AIP 1876, br. 3, 2
2. pripravljen: doli mi je djána korouna pravicze KŠ 1771, 652
dòlidjáni -a -o sam. izročeni: moje doli Djáno obarvati KŠ 1754, 78
1. odložiti: priszilo dolidjáti rimszko-nemsko czaszarszko Koróno KOJ 1848, 118; jasz moje rad doli denem BKM 1789, 8b; doli dejmo vſze bremen KŠ 1771, 694; Doli dejte ſztároga csloveka KŠ 1754, 191; doli dejte i vi vſza eta KŠ 1771, 608; pren. je on ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109
2. odstaviti: so Jozsefa I. dolidjáli KOJ 1848, 104; I, gda bi nyega doli djáo, zbüdo nyim je Dávida KŠ 1771, 382
3. dati, izročiti: Düſo mojo za tébe doli denem KŠ 1771, 313; kaj je on za náſz ſzvojo düſo doli djáo KŠ 1771, 731; 'Zitek je za náſz doli djao BRM 1823, 101; Gotov szem Dolidjáti ete 'zitek KAJ 1848, 417
dòlidjáni -a -o
1. narejen, zapisan: pri králeszkom notarosi dolidjánom obszojnom testamenti AIP 1876, br. 3, 2
2. pripravljen: doli mi je djána korouna pravicze KŠ 1771, 652
dòlidjáni -a -o sam. izročeni: moje doli Djáno obarvati KŠ 1754, 78
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
doliiti -grem (dolijiti) nedovršni glagol
1. kaj; komu [smiselni osebek] ne biti pri kom v zadostni količini ali meri; SODOBNA USTREZNICA: manjkati, primanjkovati
2. kaj izgubljati pomen, veljavo
3. kaj; brez česa zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati nujno potrebne lastnosti za obstajanje; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, propadati
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dolipoložiti -im dovršni glagol
1. kdo; kaj narediti, da osebek kaj preneha imeti na sebi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
2. kaj; kaj narediti, da kaj pride s česa; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
3. kdo; kaj narediti, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podreti
4. kdo; kaj nehati kaj kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustiti
5. kdo; kaj, s prisl. določilom načina narediti, da osebka kaj ne bremeni več; SODOBNA USTREZNICA: odkupiti se, odrešiti se
6. kdo; kaj, (s čim) narediti, povzročiti, da kaj neha veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
7. v trpniku, kaj; (za koga) dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: plačati
7.1 kdo; komu, kaj narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino; SODOBNA USTREZNICA: povrniti
FREKVENCA: 45 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dòli položìti ~ -lòžim dov. položiti, odložiti: Dokecs ga na czili, Ocsa, v-tvojem krili Dolipolo'zi KAJ 1848, 274; poloſimo doli vſzeh grehe SM 1747, 27
dòli polóženi ~ -a ~ -o položen, shranjen: To dobro pri tebi doli polo'zeno vari KŠ 1771, 647
dòli polóženi ~ -a ~ -o položen, shranjen: To dobro pri tebi doli polo'zeno vari KŠ 1771, 647
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dolipriti -pridem dovršni glagol
1. kdo; česa narediti, povzročiti, da kaj nezaželenega (pri kom) preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: rešiti se, znebiti se
2. kaj; (pri kom) izgubiti veljavo, pomen
FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dolistopiti -im dovršni glagol
1. kdo; od česa prenehati vztrajati pri čem; SODOBNA USTREZNICA: odstopiti
2. kaj zaradi določenega dejstva prenehati obstajati; SODOBNA USTREZNICA: propasti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
doliti -grem nedovršni glagol
kaj; komu [smiselni osebek] ne biti pri kom v zadostni količini ali meri; SODOBNA USTREZNICA: manjkati, primanjkovati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dolitreti -tarem nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da je kaj v zelo slabem stanju; SODOBNA USTREZNICA: uničevati
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj, pri kom) delati, povzročati, da kaj (pri kom) preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 63 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dolivržen -a -o deležnik
1. ki je s silo spravljen na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vržen
2. ki zaradi uporabe sile ali zaradi padca razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podrt, razbit
3. ki zaradi premoči nasprotnika v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagan
4. ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljen
FREKVENCA: 18 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dòli vséjčti ~ -čém dov.
1. posekati: drejvo doli ſze vſzecsé KŠ 1771, 23; borôvje pri zemli je dolivszecsé KAJ 1870, 86; glávo je nyemi dolivszêko AI 1876, br. 2, 6
2. premagati, usmrtiti: Ákusa nyihovoga Vojvoda dolivszecsé KOJ 1848, 23; (Bertalan) Doli ga vzecséjo BKM 1789, 328; szo nameszti 68 velikásov dolivszekli KOJ 1848, 28
dòli vséčeni ~ -a ~ -o premagan: (Filiſzteuſſe) ſzo mocsno doli vſzecseni od 'Sidovſzkoga lüſztva KM 1796, 52
1. posekati: drejvo doli ſze vſzecsé KŠ 1771, 23; borôvje pri zemli je dolivszecsé KAJ 1870, 86; glávo je nyemi dolivszêko AI 1876, br. 2, 6
2. premagati, usmrtiti: Ákusa nyihovoga Vojvoda dolivszecsé KOJ 1848, 23; (Bertalan) Doli ga vzecséjo BKM 1789, 328; szo nameszti 68 velikásov dolivszekli KOJ 1848, 28
dòli vséčeni ~ -a ~ -o premagan: (Filiſzteuſſe) ſzo mocsno doli vſzecseni od 'Sidovſzkoga lüſztva KM 1796, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dòlizračúnati -am dov. odračunati: Z toga sze na vértüvanya sztroske dolizracsunati má gnója vrêdnoszt AI 1875, br. 1, 6
dòlizračúnavši -a -e ko je odračunal: z-ete sume dolizracsunavsi pri 100 rainskih 20 rainskih AI 1875, br. 2, 3; z-etoga dolizracsunavsi vértuvanya sztroski AI 1875, br. 1, 5
dòlizračúnavši -a -e ko je odračunal: z-ete sume dolizracsunavsi pri 100 rainskih 20 rainskih AI 1875, br. 2, 3; z-etoga dolizracsunavsi vértuvanya sztroski AI 1875, br. 1, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dòlléganje -a s leganje k počitku: vrêmen dolleganya BJ 1886, 11; pri dolleganyi BJ 1886, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dȏłž, -ȋ, f. 1) na šir in dolž, in die Länge und in die Breite, SlN.-C.; — 2) sprednja dilica pri panju, (dovž) Polj. (?)
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dóm -a m dom: dom, domovina KOJ 1833, 159; dom AIN 1876, 12; tak pri dômi KAJ 1848, III; I od naſi doumov po neznánoj zemli hodejnye SŠ 1796, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
doma prislov
1. izraža nahajanje v domači hiši; SODOBNA USTREZNICA: doma
1.1 izraža nahajanje v prebivališču; SODOBNA USTREZNICA: doma
2. izraža nahajanje v domačem kraju, v domovini; SODOBNA USTREZNICA: doma
FREKVENCA: 193 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
domačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Haus zu hüten pflegen, (n. pr. ob nedeljah, kadar so drugi pri božji službi), Jarn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
domáči -a -e prid. domač: Házi, hi'zna, domácsa AIN 1876, 32; ništera domáča stvar AI 1878, 6; Eti ſze li domácse zadomeſztsávanye razmi KŠ 1754, 40; májo jo za domáčo stvár AI 1878, 8
domáči -a -e sam. domači: Etaksi domácsi neszmejo nikaj gucsati KOJ 1845, 73; kak szo solarje pri sztoli radovednim domácsim pripovedavali KOJ 1845, 15
domáči -a -e sam. domači: Etaksi domácsi neszmejo nikaj gucsati KOJ 1845, 73; kak szo solarje pri sztoli radovednim domácsim pripovedavali KOJ 1845, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
domačíja -e ž domačija: i nyegova domacsija nej v-táksem sztálisi, ka bi rad pri szebi goszta vido KOJ 1845, 29; vogerszko lüsztvo tecsasz neosztáne na pokoji pri szvojoj domacsiji KOJ 1848, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
domaobiskanje -a (domaobiskanje, domaobiskajne) samostalnik srednjega spola
bivanje, zadrževanje pri kom zaradi prijateljskih, družabnih stikov; SODOBNA USTREZNICA: obisk
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Dö́mölk -a m Dömölk, kraj na Madžarskem: Dömölk pri málom Celi KOJ 1848, 102
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dopadénje -a s ugajanje, zadovoljstvo: Krale-szka zapouved eta je pri protesztantnih dopadenye nej najsla KOJ (1914), 149
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
doprinašati -am (dopernašati) nedovršni glagol
1. z aktivnostjo dosegati uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
1.3 v trpniku, kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjati
2. kdo; kaj, na kom, nad kom, (s čim) z aktivostjo dosegati, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: kazati
3. kdo; kaj, (v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati
FREKVENCA: 164 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
doseči -sežem (doseči, deseči) dovršni glagol
1. nedov., kaj; s prisl. določilom kraja biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
2. kaj; s prisl. določilom kraja s premikanjem priti kam; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
3. kdo; kaj z iztegnjeno roko priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
4. kdo; s prisl. določilom časa biti, obstajati do časa, kot ga izraža določilo; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
5. kdo; kaj ostati živ do konca trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: preživeti, doživeti
6. kdo; s prisl. določilom kraja, s prisl. določilom časa s premikanjem priti kam do določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: dospeti
7. kdo/kaj; koga/kaj, do koga, s prisl. določilom načina z dejavnostjo, prizadevanjem priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
8. kdo/kaj; kaj, (s čim) popolnoma, do konca razumeti, spoznati; SODOBNA USTREZNICA: doumeti
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničenje dejanja ali udeleženost pri dejanju, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 154 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dosegati -am nedovršni glagol
1. kaj; s prisl. določilom kraja biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
2. kaj; s prisl. določilom kraja pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
3. kaj izraža omejitev trditve na kaj; SODOBNA USTREZNICA: tikati se
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: dosegati do kraja sveta/noter do neba
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
doségnoti -em dov.
1. doseči, z iztegnjeno roko ali predmetom priti do česa: pejneze vzeme, csi do nyih more doſzégnoti KM 1790, 52; doszégnoti KOJ 1833, 155; liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546; pren. tebé li zvörov morem doſzégnoti BKM 1789, 89; Bo'za rejcs doſzégne notri do razdeljenyá KŠ 1771, 677; ár me zdaj noucs doszégne KM 1783, 227; me zdaj noucs doſzégne BKM 1789, 388; Nyegova miloszt doszégne, Od roda do roda BKM 1789, 16; dácsa naj vszákoga popravici doszégne AI 1875, br. 2, 6; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 6; ga je neſzrecsa doſzégnola KMK 1780, 70
2. pri širjenju, napredovanju biti do kod: da vnosina povoden pride, one od nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; povôdni ednoga ne doszégnejo TA 1848, 24
3. biti, nahajati se v prostoru: leſzficzo, ſtera je od zémle do nebéſz doſzégnola KM 1796, 21; da ſzmo i notri do váſz doſzégnoli KŠ 1771, 546; imé nyegovo doszégne do odvêtka TA 1848, 37
doségnjeni -a -o dosežen: Vaso mené na gôsztom doszégnyeno pomáganye AI 1875, kaz. br. 1; pretrpijo nyih doszégnyeno nevolo AIP 1876, br. 3, 7
1. doseči, z iztegnjeno roko ali predmetom priti do česa: pejneze vzeme, csi do nyih more doſzégnoti KM 1790, 52; doszégnoti KOJ 1833, 155; liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546; pren. tebé li zvörov morem doſzégnoti BKM 1789, 89; Bo'za rejcs doſzégne notri do razdeljenyá KŠ 1771, 677; ár me zdaj noucs doszégne KM 1783, 227; me zdaj noucs doſzégne BKM 1789, 388; Nyegova miloszt doszégne, Od roda do roda BKM 1789, 16; dácsa naj vszákoga popravici doszégne AI 1875, br. 2, 6; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 6; ga je neſzrecsa doſzégnola KMK 1780, 70
2. pri širjenju, napredovanju biti do kod: da vnosina povoden pride, one od nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; povôdni ednoga ne doszégnejo TA 1848, 24
3. biti, nahajati se v prostoru: leſzficzo, ſtera je od zémle do nebéſz doſzégnola KM 1796, 21; da ſzmo i notri do váſz doſzégnoli KŠ 1771, 546; imé nyegovo doszégne do odvêtka TA 1848, 37
doségnjeni -a -o dosežen: Vaso mené na gôsztom doszégnyeno pomáganye AI 1875, kaz. br. 1; pretrpijo nyih doszégnyeno nevolo AIP 1876, br. 3, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dosehmal prisl. dosihmal, doslej: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku, dokler doſehmal obeden nej tiga ſturil ǀ doſehmal ſim zimpral prebivalshe tizam, ribam, inu drugi shivali ǀ poterdim vſe tu Kar dosehmal ſim govuril ǀ ti ſi dosehmal v'tej zherni ſemli prebival ǀ do ſehmal jest ſim molzhal, inu poterplènje imel ǀ bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem, katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti ǀ ſo mene hudizhi v'pakli martrali, ti pak doſeh mal nej ſi obene martre imelu ǀ do ſehmal nihdar nej ste mogli najti ǀ vſe kar na semli do sehmal vam ſe je sdelu lepu, inu dobru, bi vam ſmerdelu Beseda se z e namesto pričakovanega i pojavi tudi pri Gutsmannu kot dosehmau ‛bisher’. Razlog je v moderni vokalni redukciji (po Pleteršniku je naglas dosihmȃł) ali v analogiji z dotehmal.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dosej dosle
PRIMERJAJ: dokle
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dosmrtnína, f. (kar dosmrtni udje pri društvih vplačujejo), der Beitrag auf Lebenszeit (bei Vereinen), C., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dostìgnoti -em dov.
1. doseči, dohiteti: szta nyé tirala, pri Esztergomi dosztignola KOJ 1848, 99; steri szo ga pri Tokaji dosztignoli KOJ 1848, 77
2. doleteti, prizadeti: Matyasa I. je v-tom boji velika neszrecsa dosztignola KOJ 1848, 64
dostìgnjeni -a -o dosežen: ki szo prvle od ognya dosztignyeni KOJ 1848, 120
1. doseči, dohiteti: szta nyé tirala, pri Esztergomi dosztignola KOJ 1848, 99; steri szo ga pri Tokaji dosztignoli KOJ 1848, 77
2. doleteti, prizadeti: Matyasa I. je v-tom boji velika neszrecsa dosztignola KOJ 1848, 64
dostìgnjeni -a -o dosežen: ki szo prvle od ognya dosztignyeni KOJ 1848, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
draginjar [dragȋnjar] samostalnik moškega spola
kdor zadržuje poljske pridelke pri sebi in s tem zvišuje njihovo ceno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drakonov -a -o (drakonov, drakunov) pridevnik
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dráždženje -njá s draženje, razburjanje: pri vodi drá'zd'zenyá TA 1848, 89; szkrijes je vu Satori pred drá'zd'zenyom jezikov TA 1848, 24; tejla dela csemérje, dra'zd'zenyá KŠ 1771, 568
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dražiti -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož., kogatož. kaj, kogatož. k čemu, (s čim) spodbujati k dejanjem, zlasti slabim, škodljivim; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
1.1 kdo; kogatož., kogatož. na koga, kogatož. zoper koga/kaj povzročati, da kdo deluje odklonilno, nasilno proti komu/čemu; SODOBNA USTREZNICA: ščuvati
1.2 s samostalnikom, kdo; kaj, kogatož. k čemu, (skozi koga) povzročati, da pri kom nastane čustvo, duševno stanje, kot ga določa dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: vzbujati
2. kdo; kogatož. z besedami ali dejanji povzročati komu duševne ali telesne težave, neprijetnosti; SODOBNA USTREZNICA: žaliti, nadlegovati
2.1 kdo; kogatož., (v čem, s čim) z besedami ali dejanji spravljati v jezo, srd; SODOBNA USTREZNICA: jeziti, srditi
3. kdo; (s čim) prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: zapeljevati
4. kot slovarski zgled zadrževati, zatirati, obvladovati
FREKVENCA: 106 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drẹ́šiti, -im, vb. impf. = razreševati: odvezavati snope pri mlatvi, Tolm.-Štrek. (Let.); — nastalo iz: razdrešiti = razrešiti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dreti2 derem (drejti, dreti) nedovršni glagol
1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati
2. ekspresivno, kdo; kogatož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati
2.1 kdo; kogatož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare
3. brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine
4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati
5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati
5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati
6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti
FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih
FRAZEOLOGIJA: dreti kruh od ust
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drevesce s, F9, arbuscula, drivesze; cyprus, -pri, g:fae: tudi enu diſhezhe drivèṡze v'Cypri deṡheli; juniperus, brinîovu driveṡze; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje, ladanum; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe, kateriga driveṡze je vſelei ṡelenu; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni; papyraceus, -a, -um, tú kar je is takega drivesza ſturjenu, popyrnaſt; scammonia, -ae, vel scammonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze v'neṡnanih deṡhelah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drévo in dréivo -a s
1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40
2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103
1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40
2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drežnjati [drežnjáti drežnjȃm] nedovršni glagol
prekinjati pri govorjenju, vpadati v besedo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drgálọ, n. 1) der Reiber (orodje), Cig., Jan.; das Reibezeug (bei der Elektrisiermaschine), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — 2) die Flachsraufe, die Riffel, Cig., Nov.; za izmikanje klasja upotrebljuje se navadno drgalo, kakor pri lanu, Vrt.; — 3) der Pflock, an dem sich das Rindvieh auf der Weide reiben kann, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drobarȋja, f. coll. = drobad, Cig.; kleine Kinder: toliko drobarije je pri nas, BlKr.-M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drobljánəc, -nca, m. 1) das Stückchen, das Bröcklein; tri drobljance kruha, ZgD.; pobrati drobljance je rekel, Ravn.; drobljanci = vdrobljena jed, Dict.; drobljanci odletavajo pri drobljenju nastila, Savinska dol.; drobljanci, die Trümmer, Cig.; — 2) ein kleines Wesen, Vrt.; naši otroci so še drobljanci, Z.; drobljanci (o mladih vevericah), Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drobtina -e samostalnik ženskega spola
1. majhen del kruha, ki nastane pri lomljenju večjega kosa; SODOBNA USTREZNICA: drobtina, košček
2. notranji, mehkejši del kruha; SODOBNA USTREZNICA: sredica
FREKVENCA: 27 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drobtinica -e samostalnik ženskega spola
zelo majhen del kruha, ki nastane pri lomljenju večjega kosa; SODOBNA USTREZNICA: drobtinica, košček
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drǫ̑g, m. die Stange, Mur., Cig. (T.); na drogu, ogr.-Valj. (Rad); pos. die Ruderstange, die Schiffstange; (ribičev sin) vzame vesla in drog, Jurč.; — der Spieß, C.; brez meča in droga, Dalm.; — merilni d., die Messstange, DZ.; (telovadni) d., das Reck, Cig. (T.), Telov.; majalni d., das Schwebereck, Telov.; sesalni d. pri strelovodu, die Auffangstange, Sen. (Fiz.); — der Leiterbaum: lestvica ima dva droga, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drǫ́ga, f. neka riba, C.; (squalius Agassizii), pri Kamniku-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drokniti -nem dov. suniti: glash … sakaj kakor edn tega drokne 3. ed. prezei ſe resbie (I/1, 95) Prim. pri Pleteršniku drọ́kniti, drọ̑knem ‛stoßen’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drozg1 [drȍzg] samostalnik moškega spola
grozdne ali oljne tropine
PRIMERJAJ: tropina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drǫ́žica 2., f. neka riba v Ipavi, Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — prim. droga, androga.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drožje -žij množinski samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drožje -i množinski samostalnik ženskega spola
1. kar se usede, nabere na dnu, navadno v vinu; SODOBNA USTREZNICA: usedlina
1.1 ekspresivno odpadni, neuporabni del česa
2. snov, ki omogoča vzhajanje testa; SODOBNA USTREZNICA: kvas, droži
3. v zvezi drožje od olja tekočina, ki najprej odteka pri iztiskanju oljk; SODOBNA USTREZNICA: oljna pena
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drügàč tudi drügàči prisl. drugače: nikai nei drügacs, kako te erjujoucſi Oroſzlány TF 1715, 43; koteri pak drügacſi vcſi ali ſivé TF 1715, 27; hodi, nei drügacs, kako te erjuocſi oroſzlány SM 1747, 42; i ráj bi drügacs csinio KŠ 1771, 437; drügacsi, nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; drügacs ga fticsi gori pozoblejo KM 1790, 46
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugačnost [drugȃčnost] samostalnik ženskega spola
poetika besedna figura, pri kateri se pričakovana slovnična oblika zamenja za nepričakovano; enalaga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugam (drugom, drugam) prislov
1. izraža drug kraj pri premikanju v kako smer; SODOBNA USTREZNICA: drugam
2. izraža drug cilj, usmeritev pri dejanju, delovanju; SODOBNA USTREZNICA: drugam
2.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugam
FREKVENCA: 25 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugde prisl. drugje: Inu dargdi praui ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal ǀ Kadar kej derhdi de bi bily letu ſturili ǀ S. Ambrosh darhdi nameſti S. Paula leto poterdi Prim. pri Alasii drugde ‛in altro luogo’, pri Kastelec-Vorencu drugdi ‛alibi’; → drugje.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugi1 -ega posamostaljeno
I. k števniku
1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 po funkciji, moči za eno stopnjo nižji od najvišjega; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.2 v zvezah k drugemu / v drugo v zaporedju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
II. k zaimku
1. kdor ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 kar ni tisto, na kar se misli, iz česar se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drugo
2. navadno mn. kdor v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
2.1 kar v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drugo
3. v krščanstvu kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: drug
4. kar ni domače; SODOBNA USTREZNICA: tuje
5. v zvezi z eden/en izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugi2 -a -o zaimek
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno
2. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
3. ki se po lastnostih razlikuje od določenega; SODOBNA USTREZNICA: drug, drugačen
3.1 v krščanstvu, v zvezi drugi človek kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: novi človek
4. ki ni domač; SODOBNA USTREZNICA: drug, tuj
5. v zvezi z eden/en ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje; SODOBNA USTREZNICA: drugi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: gledati z drugimi očmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugi3 -a -o vrstilni števnik
1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi
1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji
4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni
5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugirojstvo -a samostalnik srednjega spola
začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugoč (druguč, drugoč) prislov
1. pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič, drugikrat
1.1 izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: spet, ponovno
2. izraža ponovitev dejanja, s katerim kdo postane po lastnostih, značilnostih bistveno drugačen kot po predhodnem enakem dejanju; SODOBNA USTREZNICA: na novo
2.1 v zvezah z roditi, rojen izraža, da je človek po posredovanju Svetega duha očiščen izvirnega greha in postane božji otrok
3. pri naštevanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
FREKVENCA: 295 pojavitev v 37 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugočrojen -a -o (drugučrojen) deležnik
ki je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojen, ponovno rojen
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugočrojeni -ega (drugučrojeni) posamostaljeno
kdor je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojeni, ponovno rojeni
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugočrojenik -a samostalnik moškega spola
kdor je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojenec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugočrojenje -a (drugučrojene) samostalnik srednjega spola
začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugočrojstvo -a (drugučrojstvu) samostalnik srednjega spola
začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugočstvarjenje -a (drugučstvarjene) samostalnik srednjega spola
začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugǫ̑dleh, adv., nam. drugod, pri Idriji.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
druže -eta samostalnik srednjega spola
oseba v odnosu do osebe nasprotnega spola, s katero živi skupno življenje; SODOBNA USTREZNICA: drug, družica
FREKVENCA: 25 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
družica1 [družíca] samostalnik ženskega spola
dekle, ki spremlja nevesto k poroki; družica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
družina -e samostalnik ženskega spola
1. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
1.1 člani te skupnosti
1.2 stalno najeti moški in/ali ženske za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služinčad
2. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
2.1 člani take skupnosti
2.2 v zvezi dvorska družina skupina ljudi, ki opravljajo službo na dvoru, zlasti vojaško ali uradniško
3. zakonski par z vsaj enim otrokom; SODOBNA USTREZNICA: družina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drzost -i samostalnik ženskega spola
lastnost tistega, ki se v odnosu do ljudi, Boga obnaša neprimerno, preveč izzivalno; SODOBNA USTREZNICA: predrznost
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.-C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
držàti tudi deržàti -ím nedov.
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
držati se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
držìna tudi deržìna -e ž
1. služabniki, služinčad: pobo'zna dr'zina KŠ 1754, 165; Zſteroga ſze Vſza dr'zina vu nebéſzaj i na zemli umenüje KŠ 1771, 579; dr'sina KOJ 1833, 177; K-nôvomi leti sze dr'zina premenyáva AIN 1876, 24; Dr'zine i delavczov KŠ 1754, 221; prizové dvá dr'zine ſzvoje KŠ 1771, 371; Szlü'zbene dr'zine KAJ 1848, VIII; detzi, dr'zini i bli'znyemi nyo nazvescsávati KŠ 1754, 10; Goſzpouda ſzlü'ſila, ki je ſzvojoj dr'ſini malo dávao jeſzti KM 1790, 40; pri deczi i dr'sini ſzvojoj SIZ 1807, 9; ſzpriátelom i naſſe vöre dr'zinom KŠ 1754, 29; zhi'znov dr'zinov KŠ 1754, 224; goſzpodár nad dr'zinov ſzvojov KŠ 1771, 213; med vértom ino med dr'zinov AIP 1876, br. 1, 2; Zvün rodovine deržine i drüge peršone prebivajo BJ 1886, 10; več decé i deržine BJ 1886, 44; Dobri lüdjé zderžinov dobrodenejo BJ 1886, 10
2. družina: ali pa dr'sina, nájmere roditelov, i deczé KM 1790, 86
1. služabniki, služinčad: pobo'zna dr'zina KŠ 1754, 165; Zſteroga ſze Vſza dr'zina vu nebéſzaj i na zemli umenüje KŠ 1771, 579; dr'sina KOJ 1833, 177; K-nôvomi leti sze dr'zina premenyáva AIN 1876, 24; Dr'zine i delavczov KŠ 1754, 221; prizové dvá dr'zine ſzvoje KŠ 1771, 371; Szlü'zbene dr'zine KAJ 1848, VIII; detzi, dr'zini i bli'znyemi nyo nazvescsávati KŠ 1754, 10; Goſzpouda ſzlü'ſila, ki je ſzvojoj dr'ſini malo dávao jeſzti KM 1790, 40; pri deczi i dr'sini ſzvojoj SIZ 1807, 9; ſzpriátelom i naſſe vöre dr'zinom KŠ 1754, 29; zhi'znov dr'zinov KŠ 1754, 224; goſzpodár nad dr'zinov ſzvojov KŠ 1771, 213; med vértom ino med dr'zinov AIP 1876, br. 1, 2; Zvün rodovine deržine i drüge peršone prebivajo BJ 1886, 10; več decé i deržine BJ 1886, 44; Dobri lüdjé zderžinov dobrodenejo BJ 1886, 10
2. družina: ali pa dr'sina, nájmere roditelov, i deczé KM 1790, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dugóči -a -e prid. dolžinski: Pri dugôcsoj meri zdaj stiri razlocsne mertüke nücamo AI 1875, kaz. br. 6; Csi stoj pri dugôcsoj meri klaftre na pálece scsé vözracsunati AI 1875, kaz. br. 6; Fünt sze pa dugôcsemi mertüki i literi tak vküpszlisi AI 1875, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dugovánje -a s stvar, reč: Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; csi je tákſe dugoványe csloveka z-'Zenouv KŠ 1771, 62; Dugoványe KMS 1780, A2; dugoványe KM 1796, 10; od dühovnoga dugoványa nai poglaviteiſe TF 1715, 3; od vſzega greisnoga dugoványa SM 1747, 49; od velikoga dühovnoga dugoványa KŠ 1771, 445; dvouje naime dugoványe vu ſzebi zderſzáva TF 1715, 35; za veliko ruſno dugovanye derſati SM 1747, 40; Ti szi mojo právdo ino dugoványe vö szpelao TA 1848, 7; Po sterom dugoványi SM 1747, 51; i drügom tákſem dugoványi KŠ 1754, 12; tüdi v-etom dugoványi SIZ 1807, 8; Pri vszákom dugoványi AI 1875, kaz. br. 8; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; csi ſze dvá z-váſz zglihata na zemli nad kakſté dugoványem KŠ 1771, 59; lovi za kákſim dugoványem KM 1790, 20; Ta naprei hodécsa dugovanya, kákſa jeſzo SM 1747, 37; Domácsi dugoványi AI 1875, br. 1, 1; Zvünszki országov dugoványi AI 1875, kaz. br. 3; vecs persón ali dugoványov csinejnye KOJ 1833, 138; Ka je vszê eti dugoványi dika KAJ 1848, 8; Od pênez dugoványi miniszter AI 1875, kaz. br. 2; z-vecs ednoféle ali razlocsne oszôb ali dugoványa sztojécse vno'zino zamenüje AIN 1876, 10; Kágda more tákſa velika dugoványa cſiniti TF 1715, 44; huda dugoványa delati KŠ 1754, 19; ne ſtimana dugoványa ſzmo dneſz vidili KŠ 1771, 181; dokecs dugoványa dobro ne poſzlüjhnes KM 1790, 18; dosztájajôcsa dugoványa vozravna AI 1875, kaz. br. 2; šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dühòvstvo -a s duhovniki, duhovščina: na goricskom jejako po szkoupoma na dühovsztvo pomiszleno bilo KOJ (1914), 144; Za Józsefa II. sze je i pri Dühovsztvi ino Cérkvensztvi veliko premenilo KOJ 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dumati, -am, vb. impf. = misliti (pri Rezjanih po St. Vrazu, SlN. XII. 154.); ahnen, M. (?)
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Dunája tudi Dünája -e ž Donava: szo ga tüdi z-ednoga brejga pri Büdini v-Dunájo doliszünoli KOJ 1848, 17; Tam gde voda Dünaja AIP 1876, br. 3, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
duri -i (davri, duri, dovri, dvari, dveri, duvri°) množinski samostalnik ženskega spola
1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa; SODOBNA USTREZNICA: vrata
1.1 gibljivo pritrjena plošča naprave za zapiranje take odprtine; SODOBNA USTREZNICA: vrata
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dúša,* f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.-C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.-C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.-M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.-Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
duša -e samostalnik ženskega spola
1. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
2. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
2.1 s predlogom, ekspresivno izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti
3. stanje živega bitja; SODOBNA USTREZNICA: življenje
4. navadno s prilastkom, ekspresivno človek ne glede na spol; SODOBNA USTREZNICA: duša
FREKVENCA: približno 2200 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga, duša se loči/vunkaje gre, goridati svojo dušo, pojemati/puščati dušo , polagati dušo koga v roko koga, postaviti dušo za koga, tjapodati/tjakajvreči svojo dušo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dušníca, f. 1) das Athemloch, C.; suhozemske živali dihajo s pljuči ali pa z dušnicami, Erj. (LjZv.); — 2) das Luftloch, C., Z.; — "luknja pri sadni sušilnici", (dȗšnica) Krn-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dva3 dvej/dvi dvej glavni števnik
1. izraža število 2; SODOBNA USTREZNICA: dva
2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa dva in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj
2.1 sestavina glavnih števnikov
2.2 sestavina vrstilnih števnikov
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvajseti2 -ega posamostaljeno k vrstilnemu števniku
kar v zaporedju ustreza številu dvajset; SODOBNA USTREZNICA: dvajseti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvàjščica -e ž dvajsetica, novec za dvajset krajcarjev: Dvajscsicza KM 1790, 94; skolniki pri odhájanyi, ki dvájsiczo, ki deszetko, v-prijiscso vteknoli KOJ 1845, 18; vövzévsi edno dvajscsico, erkao je KAJ 1870, 135; sze vladársztvi pét dvajscsic plácsa AIP 1876, br. 8, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvanajst2 -ih (dvanajst, dvanejst, dvajnajst, dvanist) in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole
izraža število 12; SODOBNA USTREZNICA: dvanajst
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvèri dvér ž mn. vrata: dveri bi pa zaprte bilé KŠ 1771, 333; Dveri KMS 1780, A8b; Dveri KM 1790, 93; dveri AIN 1876, 40; ne zagluſaj mi, 'ze ſzo dverí zaprte KŠ 1771, 206; Odprite sze dveri szvéta TA 1848, 19; odválao je te kamen od dvéri TA 1848, 97; priválavſzi kamen veliki kdrevam toga groba KŠ 1771, 96; priválao je eden kamen dveri toga groba KŠ 1771, 154; i doli zapri dveri tvoje KŠ 1771, 18; Hiža má dveri BJ 1886, 7; Na dveri vu stanico hodimo BJ 1886, 7; 'zrbé privézano pri dveraj vinej KŠ 1771, 137; ki nejde notri po dveraj vu ovcsárniczo KŠ 1771, 299; Noucs je pred dvérmi vſzej BKM 1789, 381; Nad dvérmi tvoimi trüpam BKM 1789, 205; je petlao pred dverami KM 1790, 36; pren. Ti ſzi Jezus miloſcse dveri BKM 1789, 79; Ar ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525; ka bi ſze on na dveri, pout ali trſz preobrno KŠ 1754, 8a; Naj naſſega ſzrczá dveri ne zaprémo KŠ 1754, 125; Vſzejm nevolám dveri zapré KŠ 1754, 263; Ovo ſztojim pred dvérmi, i trüplem KŠ 1754, 126; znájte, ka je blüzi pred dvérmi KŠ 1771, 81
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet (n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvojček [dvọ̑jčǝk] samostalnik moškega spola
vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; dvojček
PRIMERJAJ: dvojčič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvojčeta dvojčet množinski samostalnik srednjega spola
parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka ali mladiča; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvojčič [dvọ̑jčič] samostalnik moškega spola
vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; dvojček
PRIMERJAJ: dvojček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvojčiči -ev množinski samostalnik moškega spola
1. parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka ali mladiča; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka
1.1 ed. vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; SODOBNA USTREZNICA: dvojček
FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvojki -ov množinski samostalnik moškega spola
parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka ali mladiča; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvojniki -ov množinski samostalnik moškega spola
parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka ali mladiča; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
edȋnəc, -nca, m. 1) der Einzige: der einzige Sohn, V.-Cig.; božji edinec je za mizo pri njih, Ravn.; v tem je e., hierin ist ihm niemand zu vergleichen, Cig.; — 2) = poedinec, das Individuum, Cig.; — 3) der Verlassene, der Arme, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
efod -a (efod, efog, efot) samostalnik moškega spola
1. biblijsko naprsni ščitek vélikega duhovnika za službo v templju, pritrjen z jermenoma, v katerem je spravljen sveti žreb; SODOBNA USTREZNICA: efod
1.1 biblijsko, navadno v zvezi s platnen platneno ogrinjalo duhovnikov in levitov, ki so ga nosili pri opravljanju daritev v templju; SODOBNA USTREZNICA: efod
2. biblijsko obredni predmet kot znamenje božje navzočnosti, ki so ga uporabljali za odkrivanje božjega odgovora; SODOBNA USTREZNICA: efod
FREKVENCA: 91 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
efrajimski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Efrajimove potomce ali njihovo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: efrajimski
FREKVENCA: 40 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
eftanka [ẹ̄ftanka] samostalnik ženskega spola
] samostalnik ženskega spolakoroško bucika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ejec [ējǝc] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolazgornji, vodoravni del podboja pri vratih
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
elīzij, m. podzemeljski raj pri starih Grkih, das Elysium, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Elzearius -a/-ija m osebno lastno ime Elzear: kej ſi sdaj ti Sveti Groff Elzearius im. ed., kateriga nikuli obedn jesniga, inu nepoterpeshliviga nej vidil ǀ ſe bere od S. Elzeariuſa rod. ed., de je imel vezh dolga, kakor blaga ǀ Hualio Kauduno Mater S. Elzeariuſa rod. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Groffi S. Elziaria tož. ed. Sv. Élzear (1285–1323), grof v Arianu pri Neaplju
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ènkrat prisl.
1. enkrat, izraža, da kaj nima ponovitve: Kris enkrét Zakaj bi ne noſzo KŠ 1754, 263; Kri'z enkrát Zakaj bi ne noſzo BKM 1789, 309; tu szo zdaj enkrat lüdomeszárni Vogrinje zadoszta doubili KOJ 1848, 9; Komaj je čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4
2. nekoč: i szkoro volo meo odned oditi, da nebi enkrát pri naglejüvajoucsi zagledno KOJ 1848, 4; Enkrát sta kre edne edne hiže klantivala BJ 1886, 15
1. enkrat, izraža, da kaj nima ponovitve: Kris enkrét Zakaj bi ne noſzo KŠ 1754, 263; Kri'z enkrát Zakaj bi ne noſzo BKM 1789, 309; tu szo zdaj enkrat lüdomeszárni Vogrinje zadoszta doubili KOJ 1848, 9; Komaj je čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4
2. nekoč: i szkoro volo meo odned oditi, da nebi enkrát pri naglejüvajoucsi zagledno KOJ 1848, 4; Enkrát sta kre edne edne hiže klantivala BJ 1886, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Ènon -a m Enon: vu Enoni blüzi pri Sálemi KŠ 1771, 273
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
epilōg, m. sklep (pri govoru, tragediji), der Epilog.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
epistola -e (epistola, epistela) samostalnik ženskega spola
1. pomembno sporočilo v pisni obliki, navadno namenjeno prvim kristjanom ali prvim krščanskim skupnostim; SODOBNA USTREZNICA: epistola
1.1 novozavezna biblijska knjiga s tako vsebino
2. starozavezni ali novozavezni biblijski odlomek, ki se bere pri maši pred evangelijem; SODOBNA USTREZNICA: berilo
FREKVENCA: 145 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ètakši -a -e kaz. zaim. takšen: gdare je etakſi gláſz prineſeni knyemi KŠ 1771, 718; Etaksa sega te britke ſzmrti SŠ 1796, 97; Zetakſega nyegovoga piſzma KŠ 1771, 433; Etaksa Bo'za zmo'znoſzt BRM 1823, 95; ſzmo pa mi piſzali etakse ſzkontsanye, KŠ 1771, 409; zavüpa tüdi vu etaksem tüváristvi ſzvojem SIZ 1807, 6; Pri etaksem znamenitom tüváristvi SIZ 1807, 9; Z-etaksim tálom sze je resuvala KOJ 1845, 5; Etakši so AI 1878, 28; proſzili ſzo etakse knige BKM 1789, 5; Etakſe ſzo nyegove ricsí SŠ 1796, 44
ètakši -a -e sam. tak: Etaksi, csi merjéjo, kakti czvetécse rou'se KOJ 1845, 84; etaksi vszigdár bisztrêse delajo AIP 1876, br. 4, 7; etakse ſzo pa vſze, ſtere KŠ 1754, 60
ètakši -a -e sam. tak: Etaksi, csi merjéjo, kakti czvetécse rou'se KOJ 1845, 84; etaksi vszigdár bisztrêse delajo AIP 1876, br. 4, 7; etakse ſzo pa vſze, ſtere KŠ 1754, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ète èta ète kaz. zaim. ta: Ar ete pehár je Nouvi Teſtamentom TF 1715, 44; kai bi ſze ete kris nad menom odviſse posméhcsal SM 1747, 56; Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Ete nyegov ſzin SIZ 1807, 4; Liki ete dén sze nyej AI 1875, kaz. br. 7; ár reics eta za váz TF 1715, 45; ino eto je kerv moja TF 1715, 40; bojdi eto moje ráno hválo dávanye KŠ 1754, 223; Eto je te Zákon SM 1747, 18; pod zapelávanyem etoga ſzveita SM 1747, 52; Radoſzt zetoga májo KŠ 1754, 220; Zrok ete ſzlepoſzti TF 1715, 4; nikam zete pouti doli ne zavdário KŠ 1754, 143; Trucz boidi etomi ſzveiti SM 1747, 74; meni i etomi ſzvejti 'zivo KŠ 1754, 240; priſzpodobna ketoj KŠ 1771, 75; na ſzoudbo prouti etomi národi KŠ 1771, 41; etomi je vrêmen priteklo BJ 1886, 4; da mené ete bláseni dén TF 1715, 45; i pio ete Goſzpodnov pehár KŠ 1754, 208; dai mi eto drágo Priloſenye SM 1747, 52; je Boug eto ſzvojo ſzkrb KŠ 1771, A5a; i vu etoi máloi kniſiczi TF 1715, 48; na etoi zemli, ABC 1725, A4a; Obſztoji vetoj jakoſzti KŠ 1754, 273; po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; etoj velikoj nevóli BJ 1886, 3; i po etom ſitki TF 1715, 23; oni ſzo vu etom bláſenom ſztáli SM 1747, 50; na etom ſzvejti vec táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Po etom známo, ka KŠ 1754, 84; v-etom Katekizmuſſi KMK 1780, A2; Po etom je odébrao Goſzpoud KŠ 1771, 202; v-etom lôgi AI 1875, kaz. br. 7; zetim leipim opominanyem TF 1715, 36; ſze lejhko zetim veſzelijo KŠ 1754, 218; z-etim pred postuvane scsitele sztopi AI 1875, kaz. br. 8; Pred etim smo se domá zmenjali BJ 1886, 3; Zetov nocsjouv tá prejde, nad etov prigodbov KOJ 1848, 7; z-etov tühnov prosnyov AI 1875, kaz. br. 7; etiva dvá ſziná KŠ 1771, 66; Etiva szta delala TA 1848, 86; ſzta ſze etivi oſzobi polübile SIZ 1807, 4; Etivi soli zdaj prázno sztojita AIP 1876, br. 1, 2; ka od etiva sztrána AI 1875, kaz. br. 2; Etima hisnikoma SIZ 1807, 6; Pri etima AI 1875, br. 2, 6; Vu etivi dvej zapouvidaj KŠ 1771, 75; szamo v-etima dvöma meszta AI 1875, kaz. br. 8; I odido eti na moko vekivecsno KŠ 1754, 141; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 54; zá ete moucsi delajo KŠ 1771, 47; vſza eta pokolejnya KŠ 1771, 5; od etih vſzeih ſzküſávani TF 1715, 30; Delai od etih mau SM 1747, 49; zvün eti jeſzo KŠ 1754, 3; ſtámpanye eti máli kni'zicz KŠ 1754, 3a; kak edno zetih KŠ 1771, 20; Eti dvanájſzet je poſzlao KŠ 1771, 31; Vidimo eti vraj'so jálnoſzt KM 1796, 7; ſcsés zeti pejſzen ſtero popejvati BKM 1789, 6b; Poszlavcov, z-eti je 197, ki szo AI 1875, kaz. br. 3; ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; kak etim prisavczom KOJ 1848, 10; ino etetvoje dobre dári TF 1715, 47; ete lidé pocslovecsiti AI 1875, kaz. br. 3; uu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; po etih dnévi SM 1747, 18; po eti ricséjh KŠ 1754, 206; Po eti je pa proſzo Pilátuſa KŠ 1771, 331; nad vſzejmi etimi KŠ 1754, 136; zetimi ricsmi KŠ 1771, 261; zetimi knigami BKM 1789, 8b; tak z-etimi ſzamomi Bogi BRM 1823, IV; sze podsztava z-etimi ponácsisnyami AI 1875, kaz. br. 2
ète èta ète sam. to: Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; Zetoga ſzem gvuſen KŠ 1754, 113; kaibiſze eta vſza naſſemi blisnyemi obdersala TF 1715, 17; i eta vſa ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 20; Odkud ſzo záto etomi eta vſza KŠ 1771, 47; Ako gli eta vidijo ſze teska BKM 1789, 7; kaj vſza eta zadobi SM 1747, 41; Ka ſzmo mi nyemi za eta du'zni KŠ 1754, 109; ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; dáj nam vſza eta BKM 1789, 52; gde ſzte ſze návcsili vſza eta KM 1790, 22; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; záto, ka je eta vcsino TA 1848, 18; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9
ète èta ète sam. to: Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; Zetoga ſzem gvuſen KŠ 1754, 113; kaibiſze eta vſza naſſemi blisnyemi obdersala TF 1715, 17; i eta vſa ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 20; Odkud ſzo záto etomi eta vſza KŠ 1771, 47; Ako gli eta vidijo ſze teska BKM 1789, 7; kaj vſza eta zadobi SM 1747, 41; Ka ſzmo mi nyemi za eta du'zni KŠ 1754, 109; ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; dáj nam vſza eta BKM 1789, 52; gde ſzte ſze návcsili vſza eta KM 1790, 22; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; záto, ka je eta vcsino TA 1848, 18; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
etikēta, f. die Etikette: šege in navade pri ljudeh visokega stanu; — tudi: napisek na blagu, kažoč ceno, kakovost i. t. d.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Èufrateš -a m Evfrat: pri tom velikom potoki Eufrateſi KŠ 1771, 783; Eufrátes KM 1796, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
evangelìšta -e m evangelist: Tak piſſe ſzvéti János Evangeliſta TF 1715, 34; bio je Evangeliſta KŠ 1771, 1; idoucsi vu hi'zo Filip Evangyeliſta KŠ 1771, 407; pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti TF 1715, 25; Tak piſſo Sz. Evangeliſte TF 1715, 43; Tak piso ſzvéti Evangyeliſtje KŠ 1754, 201; Evangelistje ino Apoſtolje KŠ 1754, 3; Vszi ſz. Apoſtolje, i Evangyeliſtje KM 1783, 93; on je dáo niſtere Evangyeliſte KŠ 1754, 102; dájo ſtámpati vednom táli ſtiri Evangyeliſte KŠ 1771, A6b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fajbelj [fājbǝlj] samostalnik moškega spola
obolenje žlez pri konjih
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fajdiga [fajdīga] samostalnik ženskega spola
dvojni napad pri igri mlin
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fȃr, -rja, m. der Pfaffe (zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
faraonski -a -o pridevnik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fatati nedov. opravljati, čenčati: cell dan je po oshtariah hodel fable poshlushal, inu pravil, fatal del. ed. m, inu ſe ſmejal (II, 259) ǀ v'mei shenami je cell dan ſedel, inu predil shnimi fatal del. ed. m, norzhje tribal, neſramnv govuril, inu dellal (II, 259) ǀ uſe s'kuſi bi norzhvala, fatala del. ed. ž, inu vaſsuvala (I/1, 34 s.) Prim. pri Gutsmannu fatkam ‛stricke, rede übel nach’, pri Pohlinu fatkam ‛stricken, übel nachreden’; → fati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fati mn. 1. zadeve: sa drugimi nehodim, pohushajne obenimu ne dam, sa laske fatti tož. mn. nemaram (I/1, 169) 2. opravljanje, čenče: Vaſhi otrozi snajo preklinat, snaio lagati, snaio fable, inu fatti tož. mn. pravit (I/2, 157) ǀ vy ſamerkate fable, fatti tož. mn., rajtinge, inu praude (II, 275) ← it. fatti ‛zadeve, dejstva, dejanja’, prim. pri Gutsmannu fatti ‛Weiberfrage’; → fatati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
feobnìca -e ž klet pod hišo: Skoro pri vsakoj hiži jé kühnya, klejt ino feobnica BJ 1886, 7; Vu feobnice pa vino, mlejko dévajo BJ 1886, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ferahtan prid. zaničevan, preziran: Inu de ſi prèd ſvejtom shlahten bogat, inu vuzhen, vener v'tvoim ſerzu imash ferahtan im. ed. m biti, inu imash ſpoſnati vſe od moje dobrute, inu milosti, taku bosh moje gnade deleshen ratal (I/1, 210) ǀ Ta pushtob F, Ferahtan im. ed. m je napek piſsan (I/1, 209) Prim. pri Kastelec-Vorencu ferrahtan ‛contemptus, despectus’; → ferahtati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Fèrenc -a m Franc: Szvéti Ferencz KM 1783, 95; Gori ga je zbüdo Ferencz KM 1790, 34; Ferencz I. Kráo KOJ 1848, 117; zvün Temlin Ferencza KŠ 1754, 3a; pri Udvary Ferenci KOJ 1845, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fertáo -ála m
1. četrt, četrti del merske enote: komaj eden fertáo vore v-toploj hi'si neháli SIZ 1807, 42; Pri pét fertáli lahkéti méter szkoro z-ednim pálecom dugsi AI 1875 kaz. br. 6; Eden hektoliter szkoro toliko dr'zi kak eden i tri fertále akôv AI 1875, br. 1, 3
2. posoda za tako mero: Etaksa poszôda je kebel, skaf, fertál i oktál KAJ 1870, 65
1. četrt, četrti del merske enote: komaj eden fertáo vore v-toploj hi'si neháli SIZ 1807, 42; Pri pét fertáli lahkéti méter szkoro z-ednim pálecom dugsi AI 1875 kaz. br. 6; Eden hektoliter szkoro toliko dr'zi kak eden i tri fertále akôv AI 1875, br. 1, 3
2. posoda za tako mero: Etaksa poszôda je kebel, skaf, fertál i oktál KAJ 1870, 65
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fingrat [fīngrat] samostalnik moškega spola
koroško naprstnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fȋnka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.-Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.-Vest.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
firtelj -na m četrtinka, tj. mera za vino: de bi ſproſſil en fertel tož. ed. vina, en koſs ſira (IV, 327) ǀ je bil ſnejdil 40 liberz meſſa, inu 48 firtelnou rod. mn. vina (IV, 292) ← nem. Viertel ‛četrtina’; prim. pri Kastelec-Vorencu fertel vina ‛mensura vini’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
frament (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, da framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fratati -am (fratati, feratati) dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, proti komu, koga, s prisl. določilom sredstva s kršitvijo zaupanja predati ali izpostaviti koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdati
2. kdo; kaj ne izkazati do česa odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdati
3. kdo; kaj razkriti kaj, kar bi moralo ostati zaupno, skrito; SODOBNA USTREZNICA: izdati
4. nedov., kaj; kogatož. delati kaj vidno, opazno; SODOBNA USTREZNICA: razkrivati
FREKVENCA: 162 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
frbežen -žna prid. predrzen, nesramen: kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen im. ed. m, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti, kadar samerka de Rihter ga vidi (V, 534) ǀ greshni, inu ferbeshni im. ed. m dol. zhlozek gre vener s' temi drugimi k' obhaili (V, 217) ← nem. verwegen ‛drzen’; prim. pri Gutsmannu ferbeshen ‛keck, kühn’; zapis zhlozek je tiskarska napaka namesto zhlovek.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fríča, f. v uganki: friča frača, po gozdu prasiče vrača (= glavnik), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
frklja [fr̄klja] samostalnik ženskega spola
golša pri pticah
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fȓnclja, f. kobilica na perotnici pri kolovratu, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fročak [frọ̄čak] samostalnik moškega spola
žolčni kamen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ftišìteo -ela m tolažnik: ſzredbenik i ftiſiteo ſze je poſztavo za náſz pri nyem KŠ 1771, 663
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fȗcati, -cam, vb. impf. neka igra, pri kateri denar z obrnjeno roko kvišku mečejo in ugibajo ali bo obležavši kazal "moža" ali "cifro", Ljub.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fučkati [fȗčkati fȗčkam] nedovršni glagol
fȗčkam] nedovršni glagoligrati se neko otroško igro, pri kateri se nekaj meče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fūga, f. die Fuge (pri glasbi), Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
fužil [fūžil] (fušil) samostalnik moškega spola
] (fušil) samostalnik moškega spolastenj
PRIMERJAJ: dušica v leščerbi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gaber [gābǝr] samostalnik moškega spola
- drevo beli gaber, LATINSKO: Carpinus betulus
- stran usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran; lice
PRIMERJAJ: gabrje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gabez (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, belladona trihotoma vovzhjek, gabesh. Scop. [Ima ime Gabes v seznamu Nom. Carn., pri opisu rastline Atropa Belladona na str. 287, 288 pa ni nobenega slovenskega imena. Pohlin se je verjetno zmotil in je vzel zapis ne od Scopolija, marveč iz navedene Hacquetove razprave, str. 52: Woolfskirsche, Dollkraut, tötlicher Nachtschatten, u. s. f. krainerisch: Voukzhie, oder Gabes, Atropa Belladona, die sechste Tafel Woukzhie. Wolfskirsche. Atropa belladona.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gagati [gȃgati] nedovršni glagol
vdihovati, dihati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gajželnik [gȃjžǝlnik] (gajželjnik) samostalnik moškega spola
držaj pri biču; bičevnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
garmprat [gārmprat] (garenprat) samostalnik moškega spola
koroško priprava za navijanje ali odvijanje preje; motovilo
PRIMERJAJ: motovilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Getsemani zemljepisno lastno ime Getsemani: Christus je bil shal v'ta vèrt Gethſemani im. ed. molit ǀ v' tem Verti Gethſemani im. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi v'verti Getſemani im. ed. ie … prelijl ǀ s'verta Getſemani im. ed. k'Annasu, kaifeshu ǀ Judje je bil perpelal Jskariot v' ta Vert Gezemani im. ed. ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi Getſamani im. ed. ǀ kadar ſò ta ſadni krat v' verti Gethſeſnani im. ed. s' Chriſtuſam molili Getsémani, pristava in vrt pri Jeruzalemu, kjer so Jezusa po zadnji večerji prijeli služabniki velikega duhovnika (SP Mt 26,35).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Gìbraltar -a m Gibraltar: pri gornjem Gibraltari AI 1878, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
glagoljáš, m. kdor rabi glagolico pri cerkvenih obredih, Navr. (Kop. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
glajnik [glajník] samostalnik moškega spola
kdor gladi, polira
PRIMERJAJ: gladnik2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gláva -e ž
1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7
2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870
3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10
4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71
1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7
2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870
3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10
4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
glavár, -rja, m. das Oberhaupt; Kristus naš g., Kast.; der Vorsteher; okrajni g., der Bezirkshauptmann; deželni g., der Landeshauptmann; g. nemškega reda, der Deutschmeister, Cig.; stražni g., der Wachtmeister (n. pr. pri žandarmih), DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
glaváti -a -o prid. glavnat: Glaváto zelje, pri šterom je listje v glavo stišnjeno AI 1878, 42; i li hitro zosejka zelje glaváto BJ 1886, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
glavnȋčnica, f. 1) "glavničnice so pri lanu vršiči", Blc.-C.; — 2) eine Art Heugras, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
glavnja -e ž bakla: Lucifer is lete nebeske roshe bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle ſvejsde, ena paklenska glauna im. ed. ǀ v' taiſtim ogni imaio vſta taku ſuhe kakor eno gorezho glauno tož. ed. ǀ s' eno gorezho glauno or. ed. je bil s'ſvoje kamre ſtepu eno loterzo ǀ glavo de ima kakor en lintuorn, ozhy kakor duei gorezhi glauni im. dv. peklenska glavnja kot psovka: Molzhi ti paklenska glauna im. ed. Prim. pri Kastelec-Vorencu gorèzha glavnîa ‛torris’ in pri Pleteršniku glȃvnja ‛ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, die Fackel’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gledéč tudi gledóč tudi gledóuč prisl. glede: Na ſtero gledécs miloſztivni Goſzpodin Boug, dáu nam je reics ſitka vekivecsnoga TF 1715, 3; Na ſtero gledécs akoſzmo glih ſe vön zotrocsega racsúna zráſzli dönok ne neboidi náz ſzrám TF 1715, 8; Szmiluj mi ſze na tou gledécs BKM 1789, 438; Szmiluj ſze mi na tou gledécs SŠ 1796, 47; Neobergenoſzt, na stero gledocs je Boug vſze eden SM 1747, 33; Zobcſinſzkim Zákonom gledocs na nyegovo A. O ſztálnoſzt SM 1747, 33; Ne právim pa tou na moje zmenkanye gledoucs KŠ 1771, 599; na té konec, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; nej ſzamo na te mále, nego telikájse na ſztarejse gledoucs KM 1796, 52; csiſzte ſzo i na krſzcsanſztvo gledôcs BRM 1823, II; Ali na eto lêpo domovino gledôcs mámo vszi i szvéte dú'znoszti KAJ 1870, 162; Na polobdelanye, tr'ztvo i rokodelavce glédôcs sze naj vsze mogocsno zgodih AI 1875, kaz. br. 1; Ka pa escse na tejlo gledoucs mámo cſiniti KŠ 1754, 210; Na meſtrio gledoucs je bio vrács KŠ 1771, 158; ali tou je na nyé gledoucs jako veliko delo bilou KM 1790, 78; Mi szmo toti na Vero gledoucs vsi Krsztseniczke KOJ 1833, XI; Na glász gledôcs sze razlocsávajo AIN 1876, 6; pri té znaményaj na pocsivanya gledôcs AIN 1876, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
glę́štati, -am, vb. impf. 1) warten, pflegen, C., M.; živino g, Kr.-Erj. (Torb.); g. se, sich wohl sein lassen, Jan.; prim. glajštati; — 2) vermögen, haben, Mur., Jan.; ne gleštam krajcarja, Št.; pri tej hiši dober kruh gleštajo, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
glȋha, f. = enakost; ni mu glihe, seinesgleichen gibt es nicht; moje glihe, meinesgleichen; — pri eni glihi, = primeroma, beiläufig; (prim. bav. bei einem gleichen), Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
glǫ̑ta, f. 1) das Unkraut, Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm.-Erj. (Torb.); der Ausschuss im Getreide: pri rešetanju glota skozi rešeto pada, Gor.; — 2) die Zwenke (brachypodium), Medv. (Rok.); — tudi: der Lolch (lolium), Medv. (Rok.); — 3) (po stsl.) der Pöbel, das Gesindel, Cig., Šol., Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gluhoba [gluhóba] samostalnik ženskega spola
gluhost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gluhost [glúhost] samostalnik ženskega spola
gluhost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gluhota [gluhóta] samostalnik ženskega spola
gluhost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
glušeti [glušẹ́ti gluším] nedovršni glagol
- postajati gluh
- ne biti pozoren, ne poslušati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gmájna tudi gmáina -e ž cerkvena skupnost, zlasti pri evangeličanih: czejla czérkev ali gmajna KŠ 1771, 519; Csuta je pa eta rejcs vu vühaj te gmajne KŠ 1771, 377; Gmajne za Evangelioma ſzrecsno naprej idejnye, molitev KŠ 1771, 350; skolnika nemske Gmajne vu N. Csobi BKM 1789, 3b; z-gmájne krsztsánszke vövrgao KOJ 1848, 64; povej czérkvi (gmajni, ſzpráviscſi) KŠ 1754, 195; Gmajni Bo'zoj bodoucsoj vu Korinthuſi KŠ 1771, 490; ſzte pozváni vu tuvárostvo (gmaino) nyegovoga ſzina Jezussa Kristussa SM 1747, 19; nám je pa vucsitela posztavo Sz. Mater Cérkev (obcsino, szpráviscse, gmájno krsztsenikov) KOJ 1845, 74; po czejloj gmajni KŠ 1747, 195; te znamenitejse vu gmajni pozdrávla KŠ 1771, 484; vu Antiochie gmajni KŠ 1771, 380; poſztano je veliki ſztrájh nad czejlov gmajnov KŠ 1771, 354; vſzejm obcsinſzkim Á'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725; Evangyelicsánszkim gmainam BRM 1823, I; poglednovsi te Szlovenſzke Gmaine BRM 1823, IV; ka bi vám eta ſzvedocso po gmajnaj KŠ 1771, 808
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Maul, die Schnauze; konj je trdega gobca, das Pferd ist hartmäulig, Cig.; krava pri gobcu molze, wie die Fütterung, so das Gemelke, Npreg.; — en g. trave, ein Maulvoll, Jurč.; — 2) das Vordertheil des Schiffes, M., ogr.-C.; — der Schnabel an der Dachrinne, Cig.; — 3) žabji g., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gọ̑d, gen. gọ̑da, godȗ, m. 1) die rechte Zeit, C.; za goda, rechtzeitig: glej, da prideš za goda, Vrsno-Erj. (Torb.); tudi: frühzeitig, Vrsno-Erj. (Torb.); = pri godu (godi), Meg., Krelj; učimo se pri godi katehizma, Trub.; — ob godu, zur gelegenen Zeit, Cig., Jan.; dovolj goda, genug Gelegenheit, C.; pravi god, die Gelegenheit; iskal je pravega goda, Trub.; — 2) die Reife, Mur.; sad je po godu = zrel, C.; otrok po godu, ausgetragen, C.; — 3) po godu biti, angenehm, lieb, erwünscht sein, C.; to mi je po godu, das sagt mir zu, Cig., Jan.; po godu storiti, dem Wunsche entsprechen, Jan.; — 4) das Fest, Meg., Cig., C.; o velikih godih, Ravn.; veseli god večne premage obhajati, Slom.-C.; povodni godi, Wasserfeste, Vrt.; der Jahrestag, Cig., Dalm.; — das Namensfest; danes je moj g.; za g. kako darilo dobiti; vsak dan je god njegov, = er lebt lustig, Cig.; — pasji g., die Hundstage, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gǫ́dčevski, adj. Musikanten-; pri godčevski mizi, Jurč.; ta je godčevska, das ist ein Musikantenstücklein, das ist erdichtet, Mik.; possenhaft, Cig., Jan.; po godčevsko se vesti, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
godi, adv. 1) genehm, lieb: to mu je godi, dečle so mu preveč godi, Kor.-Jarn. (Rok.); če vam je godí = če vam je po godu, prav, pri Koboridu-Erj. (Torb.); — 2) = koli, C.; — prim. stsl. godê.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Gö̀döllö -ja m Gödöllö, kraj pri Budimpešti: sztan v-Gödöllöi AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gombẹ́la, f. 1) obod pri zibeli, Soška dol.-Erj. (Torb.); — 2) der Bogen eines Rückenwirbels, Erj. (Som.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gonič [gọ̄nič] samostalnik moškega spola
kij pri igri
PRIMERJAJ: pandol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gonìti gònim nedov.
1. goniti, delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: ſzprſztami vreteno goni KŠ 1771, 817
2. naganjati, preganjati: pošlejo pse jazbičare, naj ga [jazbeca] vö gonijo AI 1878, 10; Negonte me vecs na paso KAJ 1870, 23; Mesárski pes, šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8
3. razglašati: kako gotovni te Evangelium toga méra goniti (gláſziti) SM 1747, 27
4. gnati, poganjati: Pri cürécsem járki ibojne gonijo KAJ 1870, 98
gonìti se gònim se hitro se premikati: válovji, ſtero ſze od vötra goni KŠ 1771, 745; ládje od trdi vötrov ſze gonijo KŠ 1771, 750; Gda bi ſze pa jáko odſzlápa gonili KŠ 1771, 425; pren. ſze ne dájmo od vſzákoga vötra kakſté návuka okouli goniti KŠ 1771, 339
1. goniti, delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: ſzprſztami vreteno goni KŠ 1771, 817
2. naganjati, preganjati: pošlejo pse jazbičare, naj ga [jazbeca] vö gonijo AI 1878, 10; Negonte me vecs na paso KAJ 1870, 23; Mesárski pes, šteri bojéča teléta z lajanjom goni AI 1878, 8
3. razglašati: kako gotovni te Evangelium toga méra goniti (gláſziti) SM 1747, 27
4. gnati, poganjati: Pri cürécsem járki ibojne gonijo KAJ 1870, 98
gonìti se gònim se hitro se premikati: válovji, ſtero ſze od vötra goni KŠ 1771, 745; ládje od trdi vötrov ſze gonijo KŠ 1771, 750; Gda bi ſze pa jáko odſzlápa gonili KŠ 1771, 425; pren. ſze ne dájmo od vſzákoga vötra kakſté návuka okouli goniti KŠ 1771, 339
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gonjáč, m. 1) der Viehtreiber, Mur., Cig., Jan.; — kdor vpreženo živino pri pluženju goni, Pjk. (Črt.); — 2) der Treiber auf der Jagd, Cig., LjZv., BlKr.; — 3) der Radtreter, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
górək, -rka, adj. 1) warm; na gorkem biti, in der Wärme sich befinden; gorke jedi, warme Speisen, gorke vode = toplice, C.; — še sem ves g., erhitzt, Jan.; gorko komu pritisniti, jemandem eine derbe Ohrfeige geben, Cig.; gorke solze točiti, Cig.; — pri gorkem dejanju prijeti, auf frischer That betreten, DZ.; — 2) biti komu g., jemandem gram sein, grollen, Cig., Jan., Kr.; g. nad kom, über jemanden aufgebracht, C.; — gorka me zgrabi, ich werde aufgebracht, C.; — 3) = grenek, Mur., Jan., Kast.-C., Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gòri djánje ~ -a s
1. sklep: naprej zrendelüvani pouleg gori djánya toga KŠ 1771, 574; náſz je zvelicsao nego pouleg gori djánya i miloſcse KŠ 1771, 646; ſtimali ſzo, ka bodo vgori djányi ſzrecsni KŠ 1771, 424; Oh! boj nam nazôcsi Pri nasem goridjányi KAJ 1848, 329
2. namen: Ti ſzi pa zapopadno moje gori djánye KŠ 1771, 650
1. sklep: naprej zrendelüvani pouleg gori djánya toga KŠ 1771, 574; náſz je zvelicsao nego pouleg gori djánya i miloſcse KŠ 1771, 646; ſtimali ſzo, ka bodo vgori djányi ſzrecsni KŠ 1771, 424; Oh! boj nam nazôcsi Pri nasem goridjányi KAJ 1848, 329
2. namen: Ti ſzi pa zapopadno moje gori djánye KŠ 1771, 650
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gòri djáti ~ dènem dov.
1. naložiti: naj vám nikſe bremen vecs gori ne denemo KŠ 1771, 390
2. označiti: csi je gli pouleg ſegé ſzvojega iména naprej gori nej djáo KŠ 1771, 668
3. skleniti: Nas nepriatel gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; mocsno goridene, Kâ od voglá kak najprvle szlobôd vzeme KAJ 1870, 152; Jasz szem vu szebi goridjao, naj TA 1848, 12; Zakaj ſzi gori djáo vu ſzrczi ſzvojem ete delo KŠ 1771, 353; kak je gori djáo vſrczi KŠ 1771, 544; ſzam doſzta krát gori djáo iti kvám KŠ 1771, 448; gori je djáo, ka dá zgrabiti i Petra KŠ 1771, 378; da je gori djáo vu ſzvojem ſzrczi KM 1796, 20; gori je djao pri szebi KAJ 1870, 18
gòri djáni ~ -a ~ -o
1. določen: liki je gori djáno lidém ednouk mrejti, potom pa ſzoudba KŠ 1771, 687
2. označen: Csi je pa gli nej gori djáno, komi je piſzani [list] KŠ 1771, 715
1. naložiti: naj vám nikſe bremen vecs gori ne denemo KŠ 1771, 390
2. označiti: csi je gli pouleg ſegé ſzvojega iména naprej gori nej djáo KŠ 1771, 668
3. skleniti: Nas nepriatel gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; mocsno goridene, Kâ od voglá kak najprvle szlobôd vzeme KAJ 1870, 152; Jasz szem vu szebi goridjao, naj TA 1848, 12; Zakaj ſzi gori djáo vu ſzrczi ſzvojem ete delo KŠ 1771, 353; kak je gori djáo vſrczi KŠ 1771, 544; ſzam doſzta krát gori djáo iti kvám KŠ 1771, 448; gori je djáo, ka dá zgrabiti i Petra KŠ 1771, 378; da je gori djáo vu ſzvojem ſzrczi KM 1796, 20; gori je djao pri szebi KAJ 1870, 18
gòri djáni ~ -a ~ -o
1. določen: liki je gori djáno lidém ednouk mrejti, potom pa ſzoudba KŠ 1771, 687
2. označen: Csi je pa gli nej gori djáno, komi je piſzani [list] KŠ 1771, 715
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gòri nájti ~ nájdem dov.
1. najti: Ako máte táksega poſtenoga ino gyedrnoga mladéncza, ki jo gori more nájti, naj jo pojiscse SIZ 1807, 30; na Jezusa, gda ga szrecsen gorinájdes KOJ 1845, 126; Ino té grejh ſze escse pri ti preporodjeni gori nájde KŠ 1754, 72; Vsze gorinaidemo vu nyê [v hiži] KAJ 1848, 331; ki tebé iscsejo, Srecsnejſi ki gori nájdo KM 1783, 247
2. izumiti, iznajti: naj ſze ne zvisáva ſztejm, kak da bi on vſzo mestrio gori najſao KM 1796, 10
gòrinájdeni -a -o izumljen, iznajden: Kôla szo kesznê gorinaidena KAJ 1870, 73
1. najti: Ako máte táksega poſtenoga ino gyedrnoga mladéncza, ki jo gori more nájti, naj jo pojiscse SIZ 1807, 30; na Jezusa, gda ga szrecsen gorinájdes KOJ 1845, 126; Ino té grejh ſze escse pri ti preporodjeni gori nájde KŠ 1754, 72; Vsze gorinaidemo vu nyê [v hiži] KAJ 1848, 331; ki tebé iscsejo, Srecsnejſi ki gori nájdo KM 1783, 247
2. izumiti, iznajti: naj ſze ne zvisáva ſztejm, kak da bi on vſzo mestrio gori najſao KM 1796, 10
gòrinájdeni -a -o izumljen, iznajden: Kôla szo kesznê gorinaidena KAJ 1870, 73
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gòri ostánoti ~ -em dov.
1. ostati: lepi szpomenek nyegov naveke goriosztáne KAJ 1870, 54; jaſz ſzam ſzám gori oſztano KŠ 1771, 472; nábrali ſzo, ka je gori oſztanolo zlámanya drobtinya KŠ 1771, 52
2. ostati buden: Lüdjé i po záhodi szunca goriosztánejo i pri poszvêti delajo KAJ 1870, 48
gòri ostánjeni ~ -a ~ -o
1. preživel: Naj iſcsejo ti gori oſztányeni lidjé Goſzpodna KŠ 1771, 389
2. preostal, neporabljen: i nábrali ſzo gori oſztányenoga drtinya ſzedem kosárov KŠ 1771, 126
1. ostati: lepi szpomenek nyegov naveke goriosztáne KAJ 1870, 54; jaſz ſzam ſzám gori oſztano KŠ 1771, 472; nábrali ſzo, ka je gori oſztanolo zlámanya drobtinya KŠ 1771, 52
2. ostati buden: Lüdjé i po záhodi szunca goriosztánejo i pri poszvêti delajo KAJ 1870, 48
gòri ostánjeni ~ -a ~ -o
1. preživel: Naj iſcsejo ti gori oſztányeni lidjé Goſzpodna KŠ 1771, 389
2. preostal, neporabljen: i nábrali ſzo gori oſztányenoga drtinya ſzedem kosárov KŠ 1771, 126
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gòri pomágati ~ -am nedov. podpirati: Leopold je zevszim prizadejnyom malonej dolibújto katolicsánsztvo goripomágao KOJ 1848, 102; Goszpod gori pomága te nevolne TA 1848, 119
gòri pomágati se ~ -am se krepiti se: Komaj je zacsnila nasa Szlovensina pri vszem gori sze pomagati KOJ (1914), 129
gòri pomágati se ~ -am se krepiti se: Komaj je zacsnila nasa Szlovensina pri vszem gori sze pomagati KOJ (1914), 129
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gòri státi ~ stojím nedov. obstajati: dokecs navküpnoszt med nami i med Ausztrie gori sztoji AI 1875, br. 2, 1; dokecs je te prvi ſator gori ſztáo KŠ 1771, 685; je vrêmen priteklo, na stero je váme vezalo gorisztalo AIP 1876, br. 5, 1; poleg ete návade je mogôcsno, ka trsztvo 'zenszkami itak gorisztoji AIP 1876, br. 6, 7
gòristojéči -a -e obstajajoč: je minolo nyihovo do tiszti mao gorisztojécse szamosztálnoszt AIP 1876, br. 8, 1
gòristáli -a -o obstoječ: Pri logi od 1855 do 1874 leta szégnovsi vremena gorisztála szrednya cena sze vzeme brezi doliracsuna AI 1875, br. 2, 3
gòristojéči -a -e obstajajoč: je minolo nyihovo do tiszti mao gorisztojécse szamosztálnoszt AIP 1876, br. 8, 1
gòristáli -a -o obstoječ: Pri logi od 1855 do 1874 leta szégnovsi vremena gorisztála szrednya cena sze vzeme brezi doliracsuna AI 1875, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gòrnji -a -e prid. gornji: pri gornjem Gibraltari AI 1878, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gosẹ̑nica, f. 1) die Raupe; svilna g., die Seidenraupe, Cig., M.; — 2) g. med parklji (goveja bolezen), Cig., C., Strp.; tudi neko ulje pri ovcah, Savinska dol.; prim. pasjica 2); — gǫ́senica (gosenica), Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gosje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, colchicum authumnale zhmerika Herbstzeitlose ushivz, gosije, gosler Hacquet podlesk impro[?]; glej opombo pri geslu čmerika [Prim. Plet.I., 235: gôsje, n. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C.(?). Cafov vir je tako preverjen.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gosler (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, colchicum authumnale zhmerika Herbstzeitlose ushivz, gosije, gosler Hacquet podlesk impro[?]; glej opombo pri geslu čmerika [Prim. Plet.I., 235: goslár,rja, m.4) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Z., Nov.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gospọ̑d, m. der Herr (als Standesperson); velik g., ein großer Herr; gospoda se delati, den Herrn spielen; ti gospod, jaz gospod, kdo bo pa konja sedlal? Z.; gospod po kosilu lačen, Titel ohne Mittel, Cig.; gospod! mein Herr! gospodje! meine Herren! milostljivi gospod! gnädiger Herr! pri gospodu župniku, beim Herrn Pfarrer (tudi se govori: pri gospod-župniku, Mik.); — po gospoda poslati, den Priester zu einem Kranken holen lassen; stari, mladi g., der Pfarrer, der Kaplan, Goriš.; — = Bog: Gospod z vami! — der Herr = Gebieter; tukaj sem jaz gospod; gospod črez vse gospode; (gen., dat., acc. sing., acc. pl. gospodi, Trub.-Mik., Krelj-C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gospodȋčna, f. 1) das Fräulein; pojdi doli, gospodična, ti babelska hči, Dalm.; Notri je žlahten gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata, Npes.-K.; Bog jo živi gospodično! Preš.; — 2) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); — 3) nekatere rastline: der Himmelsschlüssel (primula acaulis), C.; — die Knotenblume (leucoium vernum), Medv. (Rok.); — die Nachtkerze (oenothera biennis), SlGor.-Erj. (Torb.); — das Gänseblümchen (bellis perennis), Sp. Idrija-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gospodȋčnica, f. 1) dem. gospodična; ein kleines Fräulein; — 2) neka hruška, Cig., C., Z.; — 3) der Klatschmohn (papaver rhoeas), Solkan pri Gorici-Erj. (Torb.); dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel), ali gospa (rdeč), Bilje-Erj. (Torb.); — die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Dict., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gòspodin -a tudi gòspodna m
1. gospodar: goſzpodne, jeli ſzi nej dobro ſzemen poſzejjao KŠ 1771, 44
2. zemljiški gospod, plemič: Besznyáczke, stere je niki Vátha Goszpodin podpihao KOJ 1848, 17; Odned ednoga polszkoga Goszpodina k-törszkomi Czaszari Szolimani II. odprávi KOJ 1848, 77; mládi vlovec dvora Goſzpodina ſzvojega KAJ 1870, 41; Ogradcsar goszpodina szta szedela KAJ 1870, 155
3. navadno v zvezi z Bog Kristus, Bog: miloſztivni Goſzpodin Boug TF 1715, 3; Goszpodin Bogh blagoszlovi ti náz ABC 1725, A7a; Goſzpodin Bog je Csloveka napravo SM 1747; i nyim zapovidáva goſzpodin Boug ſteti KŠ 1771, A7a; Otecz Goſzpodin Boug BKM 1789, 8; Jaſz ſzam Goſzpodin Boug KM 1790, 110; Známo Goſzpodin Boug SŠ 1796, 5; kaj je Goſzpodin Boug naſztavo hiſtvo ſzvéto SIZ 1807, 8; Boug seregov nebeszki i Goszpodin angyelszki KOJ 1845, 136; Evangelioma naſſega Goſzpodna Jeſuſſa TF 1715, 24; tvoiega drágoga Szina Goſzpodna Jéſuſſa ABC 1725, A7a; Miloſcso naſsega Goſzpodna Jesussa SM 1747, 2; vu Goſzpodna Jezusa Kriſztusa iméni KŠ 1754, 223; Testamentom Goszpodna nasega Jezusa KŠ 1771, A1a; znamejnye od Goſzpodnoga Bogá KŠ 1771, 816; Lübi tvojega Goſzpodna Bogá KMK 1780, 3; ſzproszi mi miloscso od Goszpod’na KM 1783, 90; Goſzpodna Bogá iména zamán gori ne vzemi KM 1790; blagoſzlov Goſzpodina Bogá SŠ 1796, 77; dabi te prvi cslovik ſztvorjen bio od Goſzpodnoga Bogá SIZ 1807, 7; Rêcs Goſzpodna tak poszlüsaj BRM 1823, 3; Právda Goszpodna je popolna TA 1848, 15; Daite hválo Goſzpodno Bougo TF 1715, 47; Vadlüem jálnoſzt moio Goſzpodni SM 1747, 95; povrnmoſze k-Goſzpodni KŠ 1754, 210; vgrejso ſzem prouti Goſzpodni KŠ 1754, 198; Goſzpodni ſatrije KŠ 1771, 479; Popejvajte tak Goſzpodni BKM 1789, 8; Radüje sze vsza zemla goszpodni KAJ 1848, 21; je szpevao Goszpodni TA 1848, 6; Molimo mi vſzigdár Goſzpodina Boga SM 1747, 84; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédajo SM 1747, 94; Hválte Goszpodna KŠ 1754, 266; Niſcse nemore Jezusa za Goſzpodna zvati KŠ 1754, 123; ne ſzküsávaj Goſzpodna Bogá tvojega KŠ 1771, 11; Goſzpodnoga Bogá tvojega moli KŠ 1771, 11; Blagoszlávlaj düsa moja Goszpodna KM 1783, 4; Ar je dobro Goſzpodna dicſiti BKM 1789, 8; Kriſztuſa, nasega Goſzpodna BKM 1789, 1; Proſzimo vſzi Goſzpodnoga Bogá BKM 1789, 133; V-Goſzpodina Bogá diki bomo SŠ 1796, 8; Nasega Goszpodna imOdküpitela BRM 1823, 1; szem zezávao Goszpodna TA 1848, 4; oh naſſ miloſztivni Goſzpodne Bosje TF 1715, 46; O batrivitel ſzvéti Düh Goſzpodin Bog SM 1747, 56; Záto Goſzpodne ne gledai moih grehov SM 1747, 61; Oh Goſzpodne Bo'ze KŠ 1754, 223; Ti pa, Goſzpodne dáj KŠ 1771, A8b; Primi gori Goszpodne za áldov KM 1783, 5; Sztoupi kmeni Goſzpodne BKM 1789, 7; Szôdi mené Goszpodne TA 1848, 6; Goszpodne Bo'ze BRM 1823, 1; Goszpodne bo'ze KAJ 1848, 1; po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 45; vu ſzinki nyegovom jedinom Goſzpodni naſſem TF 1715, 22; vu Jésusi, Goszpodni nassem ABC 1725, A5a; mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 26; po moiem Goſzpodni Jesussi SM 1747, 47; po Jezusi Kriſztusi Goſzpodni naſſem KŠ 1754, 244; vu Goſzpodni naſem KŠ 1771, A2a; vu Goſzpodni preminoucsi BKM 1789, 3; V-Goſzpodnom Bougi mi ſze veſzelmo BKM 1789, 300; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Pri Goſzpodni Bougi vſzigdár boude SŠ 1796, 8; Pri Goszpodni je obramba TA 1848, 4; vüpajte sze vu Goszpodni TA 1848, 4; Vu ſteroj ſztálnoſzti vſzigdár z-Goſzpodnam bodemo KŠ 1754, 143; ZGoſzpodnom na ſzoudbo pridejo BKM 1789, 19; szo gnüsz pred Goszpodnom TA 1848, 5
1. gospodar: goſzpodne, jeli ſzi nej dobro ſzemen poſzejjao KŠ 1771, 44
2. zemljiški gospod, plemič: Besznyáczke, stere je niki Vátha Goszpodin podpihao KOJ 1848, 17; Odned ednoga polszkoga Goszpodina k-törszkomi Czaszari Szolimani II. odprávi KOJ 1848, 77; mládi vlovec dvora Goſzpodina ſzvojega KAJ 1870, 41; Ogradcsar goszpodina szta szedela KAJ 1870, 155
3. navadno v zvezi z Bog Kristus, Bog: miloſztivni Goſzpodin Boug TF 1715, 3; Goszpodin Bogh blagoszlovi ti náz ABC 1725, A7a; Goſzpodin Bog je Csloveka napravo SM 1747; i nyim zapovidáva goſzpodin Boug ſteti KŠ 1771, A7a; Otecz Goſzpodin Boug BKM 1789, 8; Jaſz ſzam Goſzpodin Boug KM 1790, 110; Známo Goſzpodin Boug SŠ 1796, 5; kaj je Goſzpodin Boug naſztavo hiſtvo ſzvéto SIZ 1807, 8; Boug seregov nebeszki i Goszpodin angyelszki KOJ 1845, 136; Evangelioma naſſega Goſzpodna Jeſuſſa TF 1715, 24; tvoiega drágoga Szina Goſzpodna Jéſuſſa ABC 1725, A7a; Miloſcso naſsega Goſzpodna Jesussa SM 1747, 2; vu Goſzpodna Jezusa Kriſztusa iméni KŠ 1754, 223; Testamentom Goszpodna nasega Jezusa KŠ 1771, A1a; znamejnye od Goſzpodnoga Bogá KŠ 1771, 816; Lübi tvojega Goſzpodna Bogá KMK 1780, 3; ſzproszi mi miloscso od Goszpod’na KM 1783, 90; Goſzpodna Bogá iména zamán gori ne vzemi KM 1790; blagoſzlov Goſzpodina Bogá SŠ 1796, 77; dabi te prvi cslovik ſztvorjen bio od Goſzpodnoga Bogá SIZ 1807, 7; Rêcs Goſzpodna tak poszlüsaj BRM 1823, 3; Právda Goszpodna je popolna TA 1848, 15; Daite hválo Goſzpodno Bougo TF 1715, 47; Vadlüem jálnoſzt moio Goſzpodni SM 1747, 95; povrnmoſze k-Goſzpodni KŠ 1754, 210; vgrejso ſzem prouti Goſzpodni KŠ 1754, 198; Goſzpodni ſatrije KŠ 1771, 479; Popejvajte tak Goſzpodni BKM 1789, 8; Radüje sze vsza zemla goszpodni KAJ 1848, 21; je szpevao Goszpodni TA 1848, 6; Molimo mi vſzigdár Goſzpodina Boga SM 1747, 84; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédajo SM 1747, 94; Hválte Goszpodna KŠ 1754, 266; Niſcse nemore Jezusa za Goſzpodna zvati KŠ 1754, 123; ne ſzküsávaj Goſzpodna Bogá tvojega KŠ 1771, 11; Goſzpodnoga Bogá tvojega moli KŠ 1771, 11; Blagoszlávlaj düsa moja Goszpodna KM 1783, 4; Ar je dobro Goſzpodna dicſiti BKM 1789, 8; Kriſztuſa, nasega Goſzpodna BKM 1789, 1; Proſzimo vſzi Goſzpodnoga Bogá BKM 1789, 133; V-Goſzpodina Bogá diki bomo SŠ 1796, 8; Nasega Goszpodna imOdküpitela BRM 1823, 1; szem zezávao Goszpodna TA 1848, 4; oh naſſ miloſztivni Goſzpodne Bosje TF 1715, 46; O batrivitel ſzvéti Düh Goſzpodin Bog SM 1747, 56; Záto Goſzpodne ne gledai moih grehov SM 1747, 61; Oh Goſzpodne Bo'ze KŠ 1754, 223; Ti pa, Goſzpodne dáj KŠ 1771, A8b; Primi gori Goszpodne za áldov KM 1783, 5; Sztoupi kmeni Goſzpodne BKM 1789, 7; Szôdi mené Goszpodne TA 1848, 6; Goszpodne Bo'ze BRM 1823, 1; Goszpodne bo'ze KAJ 1848, 1; po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 45; vu ſzinki nyegovom jedinom Goſzpodni naſſem TF 1715, 22; vu Jésusi, Goszpodni nassem ABC 1725, A5a; mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 26; po moiem Goſzpodni Jesussi SM 1747, 47; po Jezusi Kriſztusi Goſzpodni naſſem KŠ 1754, 244; vu Goſzpodni naſem KŠ 1771, A2a; vu Goſzpodni preminoucsi BKM 1789, 3; V-Goſzpodnom Bougi mi ſze veſzelmo BKM 1789, 300; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Pri Goſzpodni Bougi vſzigdár boude SŠ 1796, 8; Pri Goszpodni je obramba TA 1848, 4; vüpajte sze vu Goszpodni TA 1848, 4; Vu ſteroj ſztálnoſzti vſzigdár z-Goſzpodnam bodemo KŠ 1754, 143; ZGoſzpodnom na ſzoudbo pridejo BKM 1789, 19; szo gnüsz pred Goszpodnom TA 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gospodȋnjstvọ, n. das Geschäft der Hausfrau oder Wirtschafterin; Marija je tudi pri gospodinjstvu vseh ženskih čednosti ljubezniva podoba, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Gòspodnov -a -o prid. Kristusov, Božji: návuk Goſzpodnov nyim predkládali TF 1715, 7; odebrána poſzouda Goſzpodnova TF 1715, 6; Molitev Goſzpodnova ABC 1725, A4b; Düh Goſzpodnov pri meni jeſzte SM 1747, 10; Molitev Goſzpodnova SM 1747, 43; Zové ſze Goſzpodnov ſzto KŠ 1754, 200; Molitev Goſzpodnova KŠ 1754, 6; ſtera te Düh Goſzpodnov po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; Molitev Goſzpodnova KM 1790, 109; od Vecsérje Goſzpodnove TF 1715, 43; zpehára Goſzpodnovoga pié SM 1747, 24; naj ſze ne vidi od Goſzpodnovoga oká hüdo KŠ 1754, 40; krvi Goſzpodnove KŠ 1754, 208; Tenya velikoszti goszpodnove KAJ 1848, 8; molitev Goſzpodnovo nevei TF 1715, 48; je ſzedo na ſztolecz Goſzpodnov SM 1747, 28; ſzmert Goſzpodnovo nazveiſzcsávaite SM 1747, 23; bode vido Kriſztuſa Goſzpodnovoga KŠ 1771, 170; naprávlajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 9; zapovidáva znati Goſzpodnovo Molitev KMK 1780, 6; v Goszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; mi vGoſzpodnovi vecsérgyi, greihov odpüſchenyé zadobimo TF 1715, 44; ako ſze vu Rédi Goſzpodnovom dersi SM 1747, 20; po reicſi Goſzpodnovovi naprávlena SM 1747, 3; vu právdi Goſzpodnovoi SM 1747, 25; ſteri v-Goſzpodnovoj právdi má veſzeljé KŠ 1754, 5; ki je priſao vu Iméni Goſzpodnovom KŠ 1771, 68; hodécsevu bojaznoſzti Goſzpodnovoj KŠ 1771, 370; vu Goſzpodnovom vinogradi BKM 1789, 3; koteri zGoſzpodnovov ſzvétov vecſérjov ſchéjo ſiveti TF 1715, 37; Zricsjouv Goſzpodnovov ſzo nebéſza naprávlena KŠ 1754, 93; Goſzpodnovijeſzmo KŠ 1771, 479; Vſzeh poti Goſzpodnove ſzo SM 1747, 93; ſze ſzkrbi za Goſzpodnova KŠ 1771, 503
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
góst tudi góust -a m gost: teje nedoſztoini ino nepriprávleni gouſzt, vecſérje kriſtuſſeve TF 1715, 45; Oh Gouszt moj náj dragſi KM 1783, 157; Drági gouſzt primni ſze ſztavi BKM 1789, 32; Vendég; goszt KOJ 1833, 181; Dá meſzto etomi gouſzti BKM 1789, 126; Tomi drágomi gôszti BRM 1823, 6; naj vrejdno etoga velikoga goſztá gori vzemem KŠ 1754, 235; Toga drágoga gosztá, Pout zdaj priprávlajte BKM 1789, 12; ka bi rad pri szebi goszta vido KOJ 1845, 29; nego li ti vrejdni goſztyé, ſteri pokoro csinijo KŠ 1754, 207; kaj ſzo goſztjé i priſavczi na zemli KŠ 1771, 691; veszéli gosztove szo vrloga skolnika pohválili KOJ 1845, 18; i dopadnolo bi Heroudeſi ino goſztéjm KŠ 1754, 45; oprvics dobro vino polo'zi pred goſztí KŠ 1771, 269; ki ſzo goſztí radi gori prijimali KM 1790, 64; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmí KŠ 1754, 130; kakoli delas zbratmi i zgoſztmi KŠ 1771, 740; pren. [ribicam] tem nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gosti1 mn. gostija: kadar so gostij tož. mn. raunali, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali (I/1, 149) ǀ pishe Cicero, de goſtij tož. mn. ludje ſo bily ſmislili, sa tiga urshoha volo, de bi veliku priatelnou ſi sadobili (IV, 342) ǀ najde de en kloshter je bil ſiſydan Kir je njega hisha ſtala, ter ſamerka da 200 lejt je v'goſtjeh mest. mn. bil (II, 87) Prim. pri Pleteršniku gostȋ ž mn. ‛Gastmahl’; → gostje.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gostȋłnik 1., m. 1) = gostilničar, Cig., Jan., ZgD. (stsl.); — 2) der Gastgeber: posloviti se pri gostilniku, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gostje gostija: Ceſſar Aurelianus je bil povabil v' goſtie tož. Farona Elaniusa ǀ vſaketeri eno loterzo v'gostie tož. povabi ǀ vaſs je enkrat v'goſtie tož. povabil ǀ kateriga je bila v'goshtje tož. povabila Prim. pri Pleteršniku góstje s = gostȋ. Oblika gostje je izvorno tožilniška oblika od → gosti, to pa je zelo verjetno množinska od gost; → gosti1. Inu raunu ſa tiga urshoha volo Dauid v'imenu ſledniga greshnika, inu greshnice goſtory (II, 475)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
goščenjé tudi gostčenjé tudi gostšenjé -á s gostija, pojedina: Oh preszvéto, i csüdno Goscsenyé KM 1783, 129; Vendégség; gosztsenyé, máo KOJ 1833, 181; Eti sze précimbno gosztsenyé zacsne KAJ 1870, 57; gda goſcsenyé csinis KŠ 1771, 219; na kákſe drügo goſcsenyé bio pozváni KM 1790, 76; ka ſzi doli ſzeo vu bolvanſzkom goſcsenyej KŠ 1771, 505; Kakda sze dr'sis na káksem gosztsenyej KOJ 1833, 33; Eſzi ſzliſi goſztüvanye i vſzáko goſztsenyé KŠ 1754, 25; Vszáki dén veliko gosztcsenyé pri králi AI 1875, br. 1, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gǫ́vnọ 2., n. prostor pri opekarnici, kjer se suši opeka, Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — nam. gumno.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
góvor -a m govor: Jasz vöpovêdani govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 5; Vöpovêdani govor je csuti mogocse KAJ 1870, 6; pri vszákem etaksem govori kaksi lejpi návuk povej KOJ 1845, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
govorìti -ím nedov. govoriti: pocsne Kristus etak govoriti SM 1747, 83; Vám je potrejbno govoriti teda BKM 1789, 119; z-gvüsnosztjov szmem govoriti KAJ 1848, 256; da bi jasz znao kak ti govoriti KAJ 1870, 14; Govorim vam vezdáj BKM 1789, 187; Od koga govori drügi Articulus TF 1715, 21; kai ono od toga govori SM 1747, 42; Te Kriſztus govori BKM 1789, 18; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; I ſteri, jálnoszt govorijo BKM 1789, 8b; praviczo govori ni ne ztrasiſze je SM 1747, 89; Nebom vecs govoro SŠ 1796, 80; Potom govoríla bode SŠ 1796, 171; Jo ſzam, pio gouvoro SŠ 1796, 70; etak szem govorio KAJ 1870, 84; Naszlêdnye je etak govorio KAJ 1870, 129; Dávno ſzo govorili BKM 1789, 107; Tou gdabi jaſz tim kouſztam gouvoro SŠ 1796, 35
govoréči -a -e govoreč: pri Lukácſi govorécſi TF 1715, 25; dáo ga je nyim govorécſi KŠ 1754, 201, Zapovedao je Boug govorécsi KM 1796, 6; I govorecſi: povrnte ſze KŠ 1771, 9; Sztarisinom ſznehé govorécsi SIZ 1807, 3; ſze je Bougi molila govorécsa KM 1790, 40; csüdivalo ſze je lüſztvo govorécse KŠ 1771, 30; veli vszem sze oglásziti govorécsi KOJ 1845, 8; Jožek začne Ferkeca mériti, govoréči BJ 1886, 5; kaje povejdano od E'zaiáſa proroka govorécsega KŠ 1771, 9; Priſzpodobni ſzo kdeczi govorecsoj KŠ 1771, 189; povejdanye po E'zaiáſi proroki govorécsem KŠ 1771, 12; kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 27; Otecz i Mati ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti govorécsi TF 1715, 4; krſztsenikov, ſteri li ſtamo oſtio dávajo govorécſi KŠ 1754, 203; Ne ſzkrbte ſze tak govorécsi: ka bomo jeli KŠ 1771, 20
govoréči -a -e govoreč: pri Lukácſi govorécſi TF 1715, 25; dáo ga je nyim govorécſi KŠ 1754, 201, Zapovedao je Boug govorécsi KM 1796, 6; I govorecſi: povrnte ſze KŠ 1771, 9; Sztarisinom ſznehé govorécsi SIZ 1807, 3; ſze je Bougi molila govorécsa KM 1790, 40; csüdivalo ſze je lüſztvo govorécse KŠ 1771, 30; veli vszem sze oglásziti govorécsi KOJ 1845, 8; Jožek začne Ferkeca mériti, govoréči BJ 1886, 5; kaje povejdano od E'zaiáſa proroka govorécsega KŠ 1771, 9; Priſzpodobni ſzo kdeczi govorecsoj KŠ 1771, 189; povejdanye po E'zaiáſi proroki govorécsem KŠ 1771, 12; kricsala ſzta govorécsa KŠ 1771, 27; Otecz i Mati ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti govorécsi TF 1715, 4; krſztsenikov, ſteri li ſtamo oſtio dávajo govorécſi KŠ 1754, 203; Ne ſzkrbte ſze tak govorécsi: ka bomo jeli KŠ 1771, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gŕbica, f. dem. grba; pri najpopolnejši gladkosti ostanejo še neznatne grbice, Žnid.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.