Tiskanje

almožni -a -o pridevnik

1. ki se nanaša na tiste, ki dajejo miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski

2. ki je povezan s tistimi, ki so oskrbovani z miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola

1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel

1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh

1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja

2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze

2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja

3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj

4. človek brez greha

FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih

TERMINOLOGIJA: angel zaveze/testamenta, veliki/višji angel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

blazina -e samostalnik ženskega spola

s polnilom napolnjena podloga za ležanje ali sedenje; SODOBNA USTREZNICA: blazina

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bled -a -o (bled, blejd) pridevnik

1. ki je brez zdrave naravne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled

1.1 ki izkazuje manjšo mero prvotne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled

1.2 v zvezi zelo bled svinčene barve

1.3 ki ne izkazuje več prvotne kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: bled

2. v zvezi s konj ki je svetlo rumene barve

FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bledenje -a (bledenje, bledene) samostalnik srednjega spola

1. nerazločno govorjenje besed brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljanje

2. zmota, napaka

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

blesti bledem nedovršni glagol

1. kdo nerazločno govoriti besede brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljati

1.1 kdo zmedeno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: blesti

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bleti blejem* nedovršni glagol

kdo nerazločno govoriti besede brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bob -a samostalnik moškega spola

sad kulturne rastline z belimi cvetovi in debelimi stroki; SODOBNA USTREZNICA: bob

FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih

FRAZEOLOGIJA: ne biti vreden (enega) boba

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brez

GLEJ: prez

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brzde brzd (bruzde, brzde) množinski samostalnik ženskega spola

kovinski del pri uzdi, ki ga ima žival, navadno konj, v gobcu; SODOBNA USTREZNICA: brzda

FREKVENCA: 20 pojavitev v 11 delih

FRAZEOLOGIJA: držati kaj v brzdah, staviti/položiti komu brzde v usta

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brzo (brzu, brzo) prislov

1. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hitro

2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja

FREKVENCA: 24 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cel -a -o (cel, cejl) pridevnik

1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel

1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel

1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen

2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten

2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa

2.2 ki zajema vse člane kake skupine

3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves

4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel

FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih

TERMINOLOGIJA: cel/celi odpustek, cel/celi zakrament / cela Kristusova večerja, celi ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cvibel -bla/-a (cbivul°, cvibel, cbivel, cvivul°, cbifel) samostalnik moškega spola

1. nav. ed., na čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom

2. z nikalnico, v povedkovni rabi, ekspresivno, na čem izraža, potrjuje prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: ni dvoma

FREKVENCA: 125 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cviblanje -a (cbivlane, cviblanje, cbivlajne, cbivlajnje, cvivlanje, cviblajne, cbivlanje, cbivulajnje°, cbivulane°, cbivulajne°) samostalnik srednjega spola

1. na kom/čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom

2. ekspresivno, v zvezi prez (vsega) cviblanja izraža, potrjuje, prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: brez (vsakega) dvoma, gotovo

FREKVENCA: 89 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas

1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti

1.2 točka v omejenem trajanju

1.3 v zvezi en čas

1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno

1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč

1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati

1.4 v zvezi en dober čas precej časa

1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno

1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas

1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj

1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat

1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem

1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma

1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih

1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost

1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas

2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)

2.1 s katerim človek razpolaga

2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas

2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj

2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj

2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta

2.5 v življenju, bivanju

3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje

3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost

3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju

4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja

5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti

6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času

TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čez1 (čez, črez) prislov

1. izraža

1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko

1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez

1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh

2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez

3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom

FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čezdan1 -a -o deležnik

1. ki je dan drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dan, izročen

1.1 v trpniku, (od koga), komu/čemu

1.2 kot prilastek

2. komu ki je dan drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročen, prepuščen

2.1 čemu (k čemu) ki dopušča vpliv česa na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepuščen

3. komu ki je dan komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podarjen

4. (zavoljo česa) ki mora umreti zaradi česa pomembnega; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čezdan smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čislo -a (čislu, čislo, čišlu*) samostalnik srednjega spola

1. kar izraža, koliko enot kaj obsega; SODOBNA USTREZNICA: število

2. s prilastkom količina, izražena s številkami; SODOBNA USTREZNICA: število

3. v zvezi ni/prez čisla izraža

3.1 zelo veliko količino; SODOBNA USTREZNICA: brez števila, nešteto

3.2 zelo visoko stopnjo, mero; SODOBNA USTREZNICA: brez konca, neskončen

4. v zvezi pri čislu vsakega posebej; SODOBNA USTREZNICA: posamezno

5. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupni cilji, potrebe; SODOBNA USTREZNICA: skupnost, skupina

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čist -a -o pridevnik

1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist

1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister

1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen

1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja

2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist

2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki

3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist

3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm

4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen

4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest

5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln

6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist

6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati

7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist

8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen

FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čisti -ega posamostaljeno

1. navadno v krščanstvu kdor je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čisti

1.1 kar je moralno pozitivno; SODOBNA USTREZNICA: čisto

2. v judovstvu kdor izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čisti

2.1 kar je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati; SODOBNA USTREZNICA: čisto

3. kar je ohranjeno v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čisto

FREKVENCA: 33 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čisto1 (čistu, čisto) prislov

1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto

1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov

2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto

3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem

3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša

4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno

4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno

5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno

6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno

6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno

7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno

FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čistost -i (čistost, čistust, čištost) samostalnik ženskega spola

1. stanje brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost

1.1 stanje človeka, ki ne krši verskih in moralnih norm

2. stanje človeka, ki se (trajno) zdržuje spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: zdržnost

2.1 stanje človeka, ki spolno občuje le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvestoba

3. s prilastkom, v judovstvu izpolnjenost obrednih predpisov za udeleževanje v kultu; SODOBNA USTREZNICA: čistost

4. stanje brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost

5. s prilastkom izvirno stanje česa, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čistost

FREKVENCA: 177 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dajanje -a (dajenje, dajanje, dajene, dajane, dajajne, dajajnje, dajejne) samostalnik srednjega spola

1. delanje, da kaj prehaja k drugemu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje

2. delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje

2.1 česa, komu delanje, da kaj prehaja k drugemu iz usmiljenja; SODOBNA USTREZNICA: darovanje

3. komu, kaj podeljevanje, dodeljevanje česa iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti; SODOBNA USTREZNICA: dajanje, podeljevanje

4. česa, komu izpolnjevanje, opravljanje prehajanja obvezne dajatve h komu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje

5. z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik v predložni zvezi

FREKVENCA: 29 pojavitev v 9 delih

FRAZEOLOGIJA: dajanje na znanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola

1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik

1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan

1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu

1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj

1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta

2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan

2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh

3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan

3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred

3.2 v določenem obdobju življenja posameznika

3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan

TERMINOLOGIJA: dan prestopa, delati po dneh, deželski dan, pripravljeni dan, sodni/pravdeni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dar -u samostalnik moškega spola

1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar

1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina

1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina

2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar

2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu

3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar

3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent

3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: dar/darovi (Svetega) duha

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

darotljiv -a -o (darotliv, dorotliv) pridevnik

ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljiv, radodaren

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

darotljivost -i (darotlivost) samostalnik ženskega spola

lastnost, ravnanje koga, da rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivost, radodarnost

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

darovanje -a (darovane, darovanje, darovajne, darovajnje) samostalnik srednjega spola

1. delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje, obdarovanje

2. kar je dano komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: dar, darilo

2.1 plačilo za vestno delo; SODOBNA USTREZNICA: nagrada

FREKVENCA: 16 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

darovati -ujem dovršni in nedovršni glagol

1. kdo; od česa, komu, koga/kaj, (s čim) narediti/delati, da kdo dobi/dobiva kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdariti, podariti

1.1 nedov., kdo; koga delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati

2. v judovstvu, kdo; komu, kaj podeliti/podeljevati oz. dati/dajati kaj Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnjo, zaobljubo ali zahvalo; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

2.1 dov., v krščanstvu, kdo; čemu koga, kaj izraža izročitev Jezusa Kristusa kot žrtvenega jagnja, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu

3. kdo; komu kaj, koga s kom/čim podeliti/podeljevati kaj iz lastne moči; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati

FREKVENCA: 116 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

davanje -a (davanje, davajne) samostalnik srednjega spola

1. delanje, da kaj prehaja k drugemu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje

2. česa delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje

2.1 delanje, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovanje

3. v zvezi gmajn davanje kar se (obvezno) daje v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: splošna dajatev

FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

decretum – samostalnik predvidoma moškega ali srednjega spola

uradna cerkvena listina, ki vsebuje kako papeško odločitev, brez slovesne oblike ali sloga; SODOBNA USTREZNICA: dekret

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dečelstvo -a (dečelstvu, dečalstvu) samostalnik srednjega spola

1. spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost

2. stanje dekleta ali fanta do sklenitve zakonske zveze, s poudarkom na spolni zdržnosti in duhovni čistosti; SODOBNA USTREZNICA: deviški stan, devištvo

2.1 trajna spolna zdržnost kot življenjska odločitev iz verskih razlogov; SODOBNA USTREZNICA: devištvo

3. v Stari zavezi stanje brez otrok

FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

FRAZEOLOGIJA: vzeti dečelstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dejan1 -a -o (djan) deležnik

1. s prisl. določilom kraja ki s premikom kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.1 s prisl. določilom kraja ki prisilno kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan

2. s prisl. določilom kraja ki s premikom ali z namensko dejavnostjo koga preneha biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: odstranjen

3. (od česa) ki je deležen prehoda v novo, negativno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dan

4. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: (biti) dejan od života , (biti) dejan v pan, dejan na ketine, dejan od koga, dejan pod postavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola

1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje

2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje

3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje

3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo

4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja

4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha

4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek

4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo

5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo

5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje

7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga

8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje

8.1 učlovečenega Kristusa

8.2 človeka

9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved

10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina

10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dejanje ino nehanje, priti v dejanje, seči k dejanju, v dejanju, z dejanjem

TERMINOLOGIJA: dejanje postave, dobro dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati

1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti

1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati

2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati

2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri

4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati

6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov

FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: dobro dejati (komu/čemu), težko/žal dejati komu

TERMINOLOGIJA: dejati pokoro,pravi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dekret -a samostalnik moškega spola

uradna cerkvena listina, ki vsebuje kako papeško odločitev, brez slovesne oblike ali sloga; SODOBNA USTREZNICA: dekret

FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

delanje -a (delanje, delane, delajne, dejlanje, delajnje, dejlane) samostalnik srednjega spola

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje

1.1 v zvezi z ništer življenje, obstajanje brez smiselne dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: postopanje, lenarjenje

2. kaj delanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: opravljanje česa

2.1 s prilastkom opravljanje dela na kakem področju, območju; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje

3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, početje

4. česa kar se uresničuje, nastaja z delom; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

5. kaj omogočanje nastajanja česa z delom; SODOBNA USTREZNICA: izdelovanje

5.1 doseganje, da z delom kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: pridobivanje

FREKVENCA: 37 pojavitev v 17 delih

TERMINOLOGIJA: pravično delanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo

1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud

1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti

2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga

2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic

2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost

3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje

4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh

5. kar se uresničuje

5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo

5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

6. kar je uresničeno z delanjem

6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet

6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek

6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga

7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje

8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek

8.1 Boga oz. božjih oseb

8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti

9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje

10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost

FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja

TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

denar -ja (denar, dinar, danar) samostalnik moškega spola

1. mn. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: denar

1.1 mn. to plačilno sredstvo, ki se da komu za kako drugo vrednost; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, znesek

1.2 mn. denarno premoženje; SODOBNA USTREZNICA: denar

2. kovan predmet, navadno iz dragocene kovine, ki se uporablja kot plačilno sredstvo ali kot merilo vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: kovanec, novec

2.1 srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij

2.2 grška denarna enota, po vrednosti izenačena z rimskim denarijem; SODOBNA USTREZNICA: drahma

2.3 bakren rimski novec manjše vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: as

2.4 kovanec manjše vrednosti nasploh

FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 32 delih

FRAZEOLOGIJA: Judežev denar, krvni denarji

TERMINOLOGIJA: činžni denar / denar od dohodka, rešitni denarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dini -a -o pridevnik

1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini

2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen

3. v krščanstvu ki je s kom združen v eno, nedeljivo bitje

FREKVENCA: 174 pojavitev v 23 delih

TERMINOLOGIJA: dini Bog / dino bogastvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dinost -i samostalnik ženskega spola

stanje, ko je kdo sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljenost, zapuščenost

FREKVENCA: 7 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dinoščina -e samostalnik ženskega spola

stanje, ko je kdo sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljenost, zapuščenost

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

do1 predlog z rodilnikom

1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do

2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do

2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja

3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do

3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti

3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem

4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do

5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje

5.1 v prostoru

5.2 v času

5.3 pri količini

6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega

7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.

7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom

7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega

FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih

FRAZEOLOGIJA: od glave do nog, od obličja do obličja / od ust do ust

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dobrotljiv2 -a -o (dobrutliv, dobrotliv, dobritliv) pridevnik

1. ki rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljiv

1.1 ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodaren, darežljiv

2. ki ima naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohoten

FREKVENCA: 211 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dobrotljivo (dobrutlivu, dobrotlivu, dobrotlivo) prislov

1. izraža pripravljenost za opravljanje dobrih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivo

1.1 izraža pripravljenost za darovanje, dajanje česa komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivo

2. izraža naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohotno

FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dobrotljivost -i (dobrutlivost, dobrotlivost) samostalnik ženskega spola

1. lastnost koga, da rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost

1.1 lastnost koga, da rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodarnost, darežljivost

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dobrovoljno (dobrovolnu, dobrovolno) prislov

takó, da temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljno

FREKVENCA: 17 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dokle2 veznik

1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler

2. v časovnih odvisnih stavkih, brez zanikanega glagola za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler

FREKVENCA: 24 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dokler (dokler, dokljer) veznik

1. v časovnih odvisnih stavkih, redko v zvezah dokler – dotle, dokler – tako za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler

1.1 v zvezah s koli, godi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti trajanja odvisnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler

2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler

2.1 brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dokler, v TPo 1595 pogosto v zvezi dokler da

2.2 z zanikanim glagolom

3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko

4. v vzročnih odvisnih stavkih, po vzoru pomenskih možnosti nemškega veznika dieweil za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker

FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik

1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg

2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg

3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen

3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje

3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa

4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen

5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik

5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere

6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratiti dolg čas

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dolgomiseln -a -o pridevnik

ki vse hudo, neprijetno prenaša brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljiv

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

doliiti -grem (dolijiti) nedovršni glagol

1. kaj; komu [smiselni osebek] ne biti pri kom v zadostni količini ali meri; SODOBNA USTREZNICA: manjkati, primanjkovati

2. kaj izgubljati pomen, veljavo

3. kaj; brez česa zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati nujno potrebne lastnosti za obstajanje; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, propadati

FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

donesti -em dovršni glagol

1. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja z nošenjem spraviti na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: prinesti

2. kdo; kaj preživeti kaj težkega, hudega brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic; SODOBNA USTREZNICA: prenesti, prestati

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dopuščen -a -o deležnik

1. (od koga), komu ki se godi/zgodi brez preprečevanja, branjenja; SODOBNA USTREZNICA: dopuščen

1.1 (od koga), komu ki mu je dan pristanek; SODOBNA USTREZNICA: dovoljen

FREKVENCA: 28 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dotle2 veznik

1. v časovnih odvisnih stavkih, redko v zvezi dotle dolgo za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler

2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler

2.1 brez zanikanega glagola, redko v zvezah noter dotle, dotle da

2.2 z zanikanim glagolom, redko v zvezi dotle – tako

3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko

FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 29 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dotler veznik

1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler

2. v časovnih odvisnih stavkih, brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dotler za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler

3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko

4. v prostorskih odvisnih stavkih, brez zanikanega glagola, pogosto v zvezi noter dotler za izražanje kraja, kjer se konča področje iz nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler

FREKVENCA: 45 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dušiti -im nedovršni glagol

ekspresivno, kdo; koga_tož. delati, povzročati, da kdo ne more normalno, svobodno živeti, delovati; SODOBNA USTREZNICA: dušiti, zatirati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dvojenje2 -a (dvojenje, dvojejnje) samostalnik srednjega spola

1. duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom

2. v prislovni zvezi prez (vsega) dvojenja izraža gotovost, prepričanje o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: brez (vsakega) dvoma

FREKVENCA: 15 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ebig prislov

izraža, da obstaja kako dejanje, stanje brez začetka in brez konca; SODOBNA USTREZNICA: večno, vekomaj

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik

1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini

1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en

1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno

2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen

2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok

2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen

3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten

3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen

4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto

5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan

5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih

TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

edini -ega (edini, jedini) posamostaljeno

1. kdor obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini

1.1 kar obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edino

1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno; SODOBNA USTREZNICA: edino

2. kdor je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljeni, zapuščeni

2.1 kdor je brez partnerja in/ali otrok

FREKVENCA: 24 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

edinost -i (edinost, jedinost) samostalnik ženskega spola

1. stanje brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: sloga

2. stanje, ko je kdo sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljenost, zapuščenost

2.1 stanje nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljenost, potrtost

3. dejstvo, da kaj ni razcepljeno, razdeljeno na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enotnost

4. v krščanstvu povezanost v nedeljivo celoto

4.1 kar je povezano v nedeljivo celoto

4.2 skupnost ljudi, ki jih povezujejo verski zakramenti in duhovne vrednote; SODOBNA USTREZNICA: občestvo

FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

edinščina -e (edinščina, edinšina) samostalnik ženskega spola

1. stanje, ko je kdo sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljenost, zapuščenost

2. dejstvo, da kaj ni razcepljeno, razdeljeno na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enotnost

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

farlikost -i (farlikost, gfarlikost, kfarlikost, kfarlikust, farligkost) samostalnik ženskega spola

1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost

1.1 stanje, nastalo zaradi take možnosti; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost

2. s prilastkom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost

3. s prilastkom razmere, okoliščine, v katerih lahko kaj utrpi škodo; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost, ogroženost

4. s prilastkom lastnost, značilnost koga/česa, da lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost

FREKVENCA: 157 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.