Tiskanje

a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

à4 predl. s tož.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola

1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih

FRAZEOLOGIJA: A ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Aaltov stòl -ega stôla m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abačica -e samostalnik ženskega spola

predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abája samostalnik ženskega spola

zlasti v muslimanskem okolju

halji podobno vrhnje žensko oblačilo, ki sega do tal in ne zakriva obraza

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. abaya) iz arab. ‘abāya’, iz ‘abā’a ‛dolgo, ohlapno oblačilo’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

1.

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

2.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abecedika [abecedíka] samostalnik ženskega spola

učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni]

ki je v zvezi z abecedo 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

1.

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

1.1.

nekdaj

2.

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

3.

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

Abecedno razvrščanje imen s predimki

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Abel

Predlog

1 Abela samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

svetopisemska oseba

IZGOVOR: [ábel], rodilnik [ábela]

BESEDOTVORJE: Abelov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abonmá in ízven

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aboospóra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aborálna površína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abradírani materiál -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu, priblížati se Ábrahamu, spoznáti pri Ábrahamu, sréčati Ábrahama, srečeváti Ábrahama, vídeti Ábrahama

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]

1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

2.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

3.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham

Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc]

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka]

ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

abrazíja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abrazíja -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ABS -- in -a [abẹès in abeès -êsa] m (ȅ ȇ) avt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS; štirikolesni pogon z ABS-om; prvi del zloženk: ABS-sistem; ABS-volan; ABS-zavore

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

absorbènt -ênta m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

absórpcija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

absórpcija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

absórpcija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

absórpcija minerálov -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

absórpcija svetlôbe -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

absórpcija svetlôbe -e -- ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

absórpcija zdravílnih učinkovín -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abstinénca -e ž (ẹ̑)
odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco; zakonska abstinenca; abstinenca od alkoholnih pijač
// neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abstinírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.

2.

kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

abstrákcija -e ž

miselni proces, pri katerem se s čuti zaznavnim danostim išče pojmovne ustreznike

SINONIMI:

abstrahiranje, knj.izroč. odmišljanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

abstráktna pravíca -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

abstráktni vrédnostni papír -ega -ega -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

absúrdno2 povdk. (ȗ) ~ je, da še vedno vztraja pri svojem nesmiselno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aceróla samostalnik ženskega spola

1.

iz botanike

tropsko drevo s temno rožnatimi cvetovi in češnjam podobnimi plodovi; Malpighia glabra

1.1

plod tega drevesa z visoko vsebnostjo vitamina C, zlasti kot prehransko dopolnilo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

acêrvul -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

acetilíranje -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

acetón -a m (ọ̑)
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

2.

v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu

3.

v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti

3.1.

v obliki aciklični

4.

v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen

àcíklični cvét -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ackermannova fórmula -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ačìh medm. (ȉ)
posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ačìh medm.

posnema glas pri kihanju

SINONIMI:

ahči, čih, čiha, ha-či, kih2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adaptȋrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Addisonov

Predlog

Addisonova Addisonovo pridevnik

IZGOVOR: [êdisonou̯], ženski spol [êdisonova], srednji spol [êdisonovo]

ZVEZE: Addisonova/addisonova bolezen

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adekvȃten -tna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adekvátna vzróčnost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adenín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adenozín dífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adenozín trífosfát -- -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adhezíjsko prèdnapéti betón -- -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adiabátna spremémba -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adiabátno ohlájanje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adiabátno segrévanje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ádidaska ádidaske samostalnik ženskega spola [ádidaska]

navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno superga, manj formalno teniska

ETIMOLOGIJA: po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)

adíjo medmet [adíjo]

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4.

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

adíjo medm. (ȋ)
izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
● Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ȃdjektiv -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

administrácija -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

administratívna ovíra -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

administratívno vrednôtenje -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

admitánčno vódenje -ega -a s

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adoptíranje -a s (ȋ)
posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju otrok iz drugih držav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adoptívni prenòs imúnskih célic -ega -ôsa -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adplicatio – samostalnik ženskega spola

dejanje, pri katerem postane vernik deležen Kristusove milosti; SODOBNA USTREZNICA: pridružitev

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adraš

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adrenalín -a m (ȋ)
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adrenalȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Adria Airways ~e -- [ádrija êrvejs] ž, stvar. i. (ȃ ȇ) |slovenska letalska družba|: delati pri ~i ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adsorbènt -ênta m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adsórpcija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adsórpcija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adsorpcíjska izotêrma -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adúktor -ja m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adularescénca -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adúltni líst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adút -a m (ȗ)
1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adȗt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adut ► aˈduːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

advȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adventívna embrioníja -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

adventívna razrást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

advȇrb -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

advokȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aeránt -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aerenhím -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aeróbičen -čna -o prid. (ọ̄)
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja; aerobična vadba, vaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aeróbna plást -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aeróbna telésna aktívnost -e -e -i ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

1.

za katerega je potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

aeróbni napòr -ega -ôra m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aeróbno díhanje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aêrodinámičen in áerodinámičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike

aêrodinámično

in áerodinámično prisl.:

aerodinamično oblikovano vozilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aêrodinámični položáj -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aerofagíja -e ž (ȋ)
med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aerofóni -ov m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aerométer -tra m

fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov

SINONIMI:

fiz. denzimeter, fiz. gostotomer

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

aeropónika -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afánoplazmódij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afẹ̑kt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]

1.

ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt

afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z afektom 1.

1.1.

1.2.

2.

v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afílni kserofít -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afinitẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afinitéta -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afinja -e ž opica: ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afirmȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aflatoksín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

afna

Predlog

afne samostalnik ženskega spola

pisno znamenje v IT

IZGOVOR: [áfna], rodilnik [áfne]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

áfna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

áfnast pridevnik

1.

ekspresivno

ki vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim, neresnim videzom, vedenjem

1.1

ekspresivno

ki kaže, izraža tako nenaravnost, izumetničenost, neresnost videza, vedenja

2.

pogovorno

ki je v zvezi z opicami

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

áfriško gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ȃfta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agamospermíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agamospóra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ágar -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ágar -ja m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agaricín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ageízem samostalnik moškega spola

miselnost ali ravnanje, ki temelji na neupoštevanju, zapostavljanju starejših

SINONIMI:

starizem

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ageism, iz age ‛starost’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agencíja za zagotávljanje začásnega déla -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Á-generácija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. zastopnik podjetja pri sklepanju poslov, posrednik: zavarovalniški ali zavarovalni agent; modni, turistični, športni agent / prodajni agent kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// tak zastopnik, ki obiskuje stranke na domu: izkušen agent za šivalne stroje
// samostojni posredovalec poslov: borzni agent; nepremičninski agent / trgovski agent
2. zaupni sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu; sodelovanje, stik z vladnimi agenti / dvojni agent; agent provokator

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agêntka tudi agéntka -e ž (ē; ẹ̄)
1. zastopnica podjetja pri sklepanju poslov, posrednica: zavarovalniška ali zavarovalna agentka; literarna, modna, turistična agentka / prodajna agentka ženska, ki ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// samostojna posredovalka poslov: nepremičninska agentka
2. zaupna sodelavka državne obveščevalne službe: tajna agentka; posebna agentka / dvojna agentka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agènt provokátor -ênta -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]

1.

ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...

agíliti glej agility

agíliti in agility -ja [agíliti] m (ȋ)
šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: tekmovanje psov v agilitiju; strokovna komisija za agiliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti]

rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’

agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost]

1.

lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

ETIMOLOGIJA: ↑agilen

agitírati -am nedov. (ȋ)
pridobivati koga za kaj: agitirati za stranko / agitirati za kandidata; agitirati pri volitvah; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agitírati -am nedov. -ajóč; agitíranje (ȋ) |pridobivati koga za kaj|: ~ na, pri volitvah; agitirati za koga/kaj ~ ~ kandidata, stranko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agitírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pridobivati
Agitiral je (med prisotnimi).

2.

kdo/kaj pridobivati za koga/kaj / proti komu/čemu
Agitirali so za svojega kandidata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

agítka -e ž (ȋ)
pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka; igrali so sovjetske agitke; igra se ob koncu sprevrže v agitko; politična agitka
// zastar. priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aglomerácija z razprševánjem -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agógika -e ž (ọ́)
glasb. spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju: smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agón -a m (ọ̑)
pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agón -a m (ọ̑) |tekmovanje pri starih Grkih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agonálen2 -lna -o (ȃ)
agonálni -a -o (ȃ) ~e prireditve pri starih Grkih |tekmovanja|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agóra -e tudi agorá -- ž (ọ̑; ȃ)
pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agradácija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agrárna kríza -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agrárna prenaséljenost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agrárna régija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agrárno obméstje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agregacíjska zvéza -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agregát SSKJ² samostalnik moškega spola

1.

iz avtomobilizma

motor, zlasti avtomobilski, glede na svojo sestavo, zahteve po gorivu, zmogljivost

2.

iz ekonomije

količina, ki izraža stanje določenih sredstev, vrednosti, virov

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agregȃt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agregát -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agregátna ponúdba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agregátno povpraševánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agremá -ja in agrement -a [agremá -ja] m (ȃ)
privolitev vlade, da se kdo pri njej imenuje za diplomatskega zastopnika: vlada je dala agrema za novega poslanika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agresȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agriofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ágromeliorácija -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Agrovoltaična paša
Zanima me, kateri slovenski ustreznik angleškega termina solar grazing ali nemškega Solarpark , ki označuje vrsto paše na kmetijskem zemljišču, na katerem se pridobiva tudi električna energije s fotovoltaiko, bi bil najprimernejši. Na spletu je veliko omemb takšne dvojne rabe kmetijskega zemljišča, ki je zelo razširjena v tujini. Razmišljamo o terminu sončno-pašna raba , podobno kot uporabljamo termin pašno-kosna raba .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

Agulhas

Predlog

Agulhasa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

rt v Afriki

IZGOVOR: [agúljas], rodilnik [agúljasa]

BESEDOTVORJE: agulhaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

agúti samostalnik moškega spola

iz zoologije

morskemu prašičku z dolgimi nogami podoben brezrepi južno- in srednjeameriški glodalec; Dasyprocta

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ah medmet

1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega

1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje

2. izraža čustveno prizadetost

2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh

2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh

3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah

7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah

9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o

9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh

10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ahà tudi ahá medm. (ȁ; ȃ)
izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ahà razpolož. medm.

izraža zadovoljnost pri ugotovitvi

SINONIMI:

e1, i2, oho, olala

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

aha ► aˈxaː medm.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ahát -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ahčì medm. (ȉ)
posnema glas pri kihanju: poduha in – ahči! kihne z vso silo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ahelj [áhǝlj áhǝljna] samostalnik moškega spola

železen glavnik za grebenanje, česanje, glajenje lanu

PRIMERJAJ: ahlja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

àhlamidêjski cvét -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ahlja [áhlja] samostalnik ženskega spola

železen glavnik za grebenanje, česanje, glajenje lanu

PRIMERJAJ: ahelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ahój medm. (ọ̑)
pri klicanju (na daljavo) izraža opozorilo: ahoj, kje ste?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

AIDS glej aids

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

1.

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aikido -a [ajkído] m (ȋ)
šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; tekmovanje v aikidu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aióli samostalnik moškega spola

majonezi podobna omaka iz česna, olivnega olja, po izvoru iz Španije

SINONIMI:

alioli

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini

Aitoffova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ajatọ̑la -e m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola

1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud

1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo

1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan

2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud

3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec

4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga

4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan

4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman

FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih

TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

1.

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

»Ajdovska deklica« in raba začetnice

Je obraz v steni Prisanka ajdovska deklica ali Ajdovska deklica? Velja zanjo enako kot za dekle iz ljudske pripovedi in se torej piše z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ájdovska jáma -e -e ž, zem. i. (á á) |kraška jama pri Krškem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ajdovski gradec

Predlog

2 Ajdovskega gradca samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

arheološko najdišče

IZGOVOR: [ájdou̯ski grádəc], rodilnik [ájdou̯skega grátca]

PRIMERJAJ: ajdovski, gradec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ájdovski grádec -ega -dca m, druga enota z -em zem. i. (á á) |vzpetina nad Savo Bohinjko; arheološko najdišče pri Sevnici|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se: imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti: V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

AJPES

Predlog

1 AJPES-a tudi AJPES AJPES samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

IZGOVOR: [ájpes], rodilnik [ájpesa] tudi [ájpes]

BESEDOTVORJE: AJPES-ov

PRIMERJAJ: Ajpes

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ȃjs medm.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1.

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski]

1.

ki je v zvezi z ajurvedo

1.1.

ajurvedi

ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ajzenponar ► ˈai̯zėnpȯnar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ȃk, m. 1) der Haken, Mur.; drog, ki se rabi pri plavljenju drv, Polj.; — der Kettenhaken, BlKr.; — der Eckzahn (der Pferde), V.-Cig.; — 2) die Schifferstange, Mur.; — 3) die Felsen- oder Bergspitze; Z., Gor.; — prim. nem. Haken.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ákarodomácij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akcelerácija -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akcȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati]

sprejeti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

akcéptni akreditív -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akcéptni kredít -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ákcija2 -e ž (á)
ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ákcija-esamostalnik ženskega spola

organizirana dejavnost s ciljem
- akcija za kaj/koga
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom, kako
- , akcija proti čemu
vojaška operacija
- akcije za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim/kom
- , akcija proti komu/čemu
cenovno ugodnejša ponudba
- akcija za kaj
- , akcija v/na čem, kje, kdaj
- , akcija s čim, kako

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

áki ákija samostalnik moškega spola [áki]

čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov

akinéta -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aklamírati -am nedov. in dov. (ȋ)
množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aklamírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aklamíranje (ȋ) koga/kaj ~ uprizoritev drame pozdravljati (s ploskanjem, z vzklikanjem); ~ koga pri volitvah izvoliti (s ploskanjem, z vzklikanjem)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aklimatizácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

àko in ako vez. (ȁ) star.
1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ako [poudarjeno àko] podr. vez., star.
1. v pogojnih odvisnikih če: Jed bo okusnejša, ~ dodaš malo smetane; V članku je vprašanje nakazano, ~ ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnikih kadar: ~ je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnikih čeprav: ~ si tudi bolan, moraš priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akolít -a m (ȋ)
rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona: pri obredih asistirajo leviti in akoliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akọ̑rd1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akordeoníst samostalnik moškega spola

kdor igra (klavirsko) harmoniko, navadno kot poklicni glasbenik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akrasídi -ov m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akrasín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akrécija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akreditácija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki

akreditíran

-a -o:

akreditiran laboratorij

akreditiran študijski program

akreditiran visokošolski zavod

/ akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akreditírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; akreditíranje (ȋ) pooblastiti, imenovati: koga ~ poslanika, novinarja; fin. ~ dobavitelja pri banki |izdati akreditiv|; akreditirati koga za kaj Akreditirali so ga za veleposlanika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akreditírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj imenovati koga za določene pristojnosti
Izbrane ljudi so akreditirali.

2.

kdo/kaj imenovati koga , da zastopa interese svoje države v tuji državi
V Turčiji so akreditirali poslanika.

3.

iz finančništva kdo/kaj izdati akreditiv za koga
Akreditirali so dobavitelja pri banki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

akreditív -a m (ȋ)
1. fin. pisna izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon evrov; potrjen akreditiv; kritje akreditiva / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin
2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči voditelju tuje države; akreditivna pisma: predaja akreditivov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída]

iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid

akroblástična razrást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akrodóntni zób -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akrogíni jetrenják -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akrokárpni máh -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akrokóntna obíčkanost -e -i ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akropetálna fialokonidiácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akrópola -e ž (ọ̑)
pri starih Grkih najvišji utrjeni del mesta: atenska akropola; pren., ekspr. ljubljanska akropola

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akrópola -e ž (ọ̑) |najvišji, utrjeni del mesta pri starih Grkih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh]

iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih

akrotóna razrást -e -í ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aksa ► ˈaksa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

áksel -sla m (á) šport. |skok pri drsanju|: dvojni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aksiálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aksilárna placentácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aksilárno-parietálna placentácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aksonolíp -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aksonometríja -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aksopódij -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktêr -ja m (ȇ)
1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju
2. kdor je aktivno udeležen pri kakem dogodku: glavni akter v oglasu
3. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktêrka -e ž (ȇ)
1. ženska ali država, ustanova, ki odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalka, povzročiteljica: bila je pomembna akterka civilnodružbenih gibanj; vodilna akterka družbenih sprememb; akterka v ljudskem odporu / akterke v mednarodnih odnosih
2. ženska, ki je aktivno udeležena pri kakem dogodku: glavna akterka v resničnostnem šovu
3. knjiž. ženska, ki umetniško poustvarja dramske like; igralka: akterka v teatru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]

iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’

aktinocítična réža -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktinopterígiji -ev m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktinostéla -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktíven2 -vna -o prid., aktívnejši (ȋ)
1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem
// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani
2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; pravn. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata

aktívno

prisl.:

aktivno obvladati nemščino

aktivno podpirati vključevanje invalidov v redno zaposlovanje

aktivno sodelovati v organizaciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ član društva dejaven, prizadeven; biti ~ pri pouku sodelovati; Ali je še vedno ~ ali je že v pokoju redno zaposlen
aktívni -a -o (ȋ) ~ oddih
aktívnost -i ž, pojm. (ȋ) povečati ~ dejavnost, delovanje; števn. zunajšolske ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktivírani parciálni tromboplastínski čàs -ega -ega -ega čása m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.

2.

kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.

3.

iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.

4.

iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

aktivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati skupino, množico; aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktivizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aktivizíranje (ȋ) |spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati|: koga ~ učence pri pouku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktívna hidatóda -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktívni bíomónitoring -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktívni transpórt -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktívni transpórt -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktívni zêmeljski pritísk -ega -ega -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Aktivno državljanstvo
Zanima me, ali je termin aktivno državljanstvo ustrezno poimenovanje za pojem, ki označuje delovanje posameznika na različnih področjih življenja za splošno korist skupnosti in ne le za izpolnitev njegovih osebnih interesov. Pojavilo se je vprašanje, ali bi bilo ustreznejše poimenovanje dejavno državljanstvo . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktívno sòspórništvo -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktívnost -i ž (ȋ)
dejavnost, delovanje: obrtna združenja so povečala aktivnost; zanj je značilna borbena aktivnost; živahna diplomatska aktivnost; družbena, gospodarska, politična aktivnost; psihična aktivnost; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov
// delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanost
♦ astron. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti nekdaj organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktívnost vôde -i -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

aktuálna drsálna máža -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aktuár -ja m z -em člov. (ȃ) ~ pri zavarovalnici |uradnik|
aktuárka -e ž, člov. (ȃ)
aktuárjev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ákt uprávnega poslovánja -a -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akumulácija -e ž

proces, pri katerem prihaja skupaj večja količina česa

SINONIMI:

akumuliranje, knj.izroč. kumulacija

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

akumulacija kapitala

prvotna akumulacija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

akumulȃtor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akupresúra -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akupunkturíst -a m (ȋ)
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo: obisk pri akupunkturistu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akústična karotáža -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akušêr -ja m (ȇ)
v francoskem okolju pomočnik pri porodih, porodničar:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akútna čebélja paralíza -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akútna poškódba -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ȃkuzativ -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akvadȗkt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akvarél -a m (ẹ̑)
um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu
// slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; v prid. rabi: akvarel barvice vodene, vodne barvice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akvarél -a m

1.

um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami

SINONIMI:

um. akvarelna tehnika

2.

um. slika v tej tehniki

SINONIMI:

um. akvarelna slika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

akvatínta -e ž (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta
// odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

akvizitêr -ja m

kdor zbira naročnike, predplačnike

SINONIMI:

poverjenik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

áladinka samostalnik ženskega spola

1.

navadno v množini

žensko obuvalo s privzdignjenim koničastim sprednjim delom, navadno z orientalskimi vzorci

2.

v množini

širše hlače, ki so v koraku spuščene in navadno stisnjene pri gležnjih

SINONIMI:

haremke

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Alah

Predlog

Alaha samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime

muslimanski bog

IZGOVOR: [álah], rodilnik [álaha]

BESEDOTVORJE: Alahov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

»Alah« ali »Allah«?

Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.

Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«? Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.

Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alár -ja m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alárm -a m (á)
1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm pri požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm; lažni alarm
// naprava, ki daje tak znak: sprožil se je požarni, protivlomni alarm; izklopiti, vklopiti alarm; vlomilci so najprej onesposobili alarm; avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm
// naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh: zazvonil je alarm; nastaviti alarm; vibracijski alarm; alarm na mobilniku, na uri
♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma
2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

alármni feromón -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alárni sépt -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Albanar -ja m prebivalsko lastno ime prebivalec Albanopolisa (?): Albanary im. mn. pak letu kar ner ble je ta mertvi lubil, taiſtu ſò shnym pokopali (V, 615) ǀ S' Albanery or. mn. imamo tu ner lubishi taiſtom dati, namrezh offer te Svete Mashe (V, 616) Ker se ime omenja v družbi antičnih ljudstev, so domnevno mišljeni prebivalci mesta Albanopolis v Armeniji, manj verjetno mesta Alba Longa pri Rimu, kasneje imenovanega Ager Albanus. Skoraj gotovo niso mišljeni balkanski Albanci.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros]

zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...

Álbersova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

albinízem -zma m (ī)
biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost: delni, popolni albinizem; albinizem živali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

albinízem -zma m

biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste

SINONIMI:

biol. beličnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

albítov-epidótov amfibolítni fácies -ega -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

albítov-epidótov rógovčev fácies -ega -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

albítski dvójček -ega -čka m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín]

iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’

albuminózno séme -ega -éna s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski]
STALNE ZVEZE: albuminska skuta
ETIMOLOGIJA: ↑albumin

aleksandrín -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aleksandrít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aleksandrítni pojàv -ega -áva m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alelopatíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alelopatíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alêrgičen -čna -o povdk.

na kaj izraža, da je pri kom prisotna preobčutljivost organizma za določene snovi

SINONIMI:

preobčutljiv

GLEJ ŠE SINONIM: občutljiv2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alergíja -e ž

preobčutljivost organizma za določene snovi

SINONIMI:

alergijska preobčutljivost, alergičnost

GLEJ ŠE: alergičen

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski]

ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergičen

ETIMOLOGIJA: ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik]

kdor ima alergijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa]

zdravnik specialist za alergologijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija

alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja]

veda o alergijah, njihovem odkrivanju in zdravljenju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’

alergológinja alergológinje samostalnik ženskega spola [alergológinja]

zdravnica specialistka za alergologijo

ETIMOLOGIJA: ↑alergolog

Alessandria

Predlog

Alessandrie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [alesándrija], rodilnik [alesándrije]

BESEDOTVORJE: Alessandrijčan, Alessandrijčanka, Alessandrijčanov, Alessandrijčankin, alessandrijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Alexa, Siri ... digitalni pomočniki in njihov zapis

Bi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álfa -e tudi -- ž (ȃ)
prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
● ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran

álfa

-- kot imenovalni prilastek

prvi po vrsti:

kot alfa meri 45°

odstavek alfa

♦

fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910 °C

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álfa -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...

álfa diamánt -- -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álfa glukozidáza -- -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álfa índeks -- -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álfakarotén -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álfakorónavírus, álfa korónavírus samostalnik moškega spola

iz veterine

koronavirus, ki pri živalih, zlasti prašičih, povzroča vnetje prebavil z drisko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álfamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde -e -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álfa tridimít -- -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alfatrón -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

al fresco

Predlog

1 al fresco samostalniška zveza moškega spola

slikarski postopek

IZGOVOR: [al frésko], rodilnik [al frésko]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

algẹ̑bra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

algorítem -tma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik

1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska

2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali

2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna

2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah

3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta

3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu

4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali

4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska

4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga

4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)

4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom

5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

6.2 za izražanje nepričakovanega

6.3 za izvzemanje, omejevanje

6.4 za stopnjevanje

7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali dvigalo »dela« ali »deluje«?

Dvigalo ne dela ali dvigalo ne deluje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

Ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku: »The Brain Prize«

Zanima me, ali imena tujih nagrad pišemo v poševnem tisku, če jih ne slovenimo (npr. The Brain Prize). Zanima me tudi, ali je priporočljivo pred ime vključiti samo besedo »nagrada« in ali se s tem vrsta tiska (normalni, poševni) spremeni.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je beseda »bombon« (oz. »bonbon«) nadomestljiva s »sladkorček«?

Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je beseda »zadnji« števnik ali pridevnik?

Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?

V skupinskem tekmovanju pri smučarskih skokih je slavila slovenska reprezentanca, sledili so Avstrijci, tretji so bili Norvežani, zadnji pa Kanadčani.

Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je besedna zveza »anketni vprašalnik« sprejemljiva?

Zelo mi bo dobrodošlo vaše pojasnilo besedne zveze: Ali je pravilno, da govorimo in pišemo o anketnem vprašalniku? Bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o anketi ali bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o vprašalniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je besedna zveza »izključno samo« smiselna?

Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je bolje pisati »pilates joga« ali »pilatesjoga«?

Ali je bolje pisati pilates joga ali pilatesjoga? Gre tako za elemente pilatesa kot joge.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?

Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je glagol »dati« nepolnopomenski?

Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je glagolnik »pridobivanje« samostalnik?

Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?

Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je izraz »tabujski« pravilen?

Zanima me, ali je izraz tabujski pravilen? V smislu tabujska tematika ali tabu tematika? Tabujska književnost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je kozarec »steklen« ali »stekleni«?

Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.

Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?

Pozimi obujemo bombažne nogavice.

Stekleni kozarci se razbijejo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je nekdo asistent poslanca ali asistent poslancu?

Zanima me, ali se pravilno zapiše asistent evropskega poslanca ali asistent evropskemu poslancu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?

Ali je poraba goriva pri avtomobilu nizka ali majhna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je prav, da medmet »hvala bogu« pišemo (tudi) skupaj?

Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je pravilneje »mobilna« ali »mobitelska aplikacija«?

Sem v zadregi oziroma v precepu, zato prosim za vašo strokovno pomoč. Ali je pravilneje mobilna aplikacija ali mobitelska aplikacija?

Ker gre za aplikacije, ki obstajajo na mobitelih, sem nekako proti uporabi besedne zveze mobilna aplikacija, saj sama beseda mobilen pomeni gibljiv/prenosljiv in se zato nekako nagibam k pridevniku mobitelski, saj le-ta izraža, da se beseda mobitelski jasno in glasno ter izključno nanaša na mobitel.

Ali je moja nagnjenost k pridevniku mobitelski upravičena/uveljavljena v naši, slovenski slovnici?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je pravilno »rak na želodcu« ali »rak želodca«?

Ali je pravilno rak na želodcu ali rak želodca (ali oboje)? V SP in SSKJ so med ilustrativnimi primeri rak na želodcu, rak na dojki, rak na pljučih. Zdravniki uporabljajo rak dojke (mislim si, da je to po vzoru iz latinščine, tj. carcinom mammae). V Gigafidi je več primerov rak dojke kot rak na dojki in več primerov rak na želodcu kot rak želodca ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je pravilno reči »psihičen« ali »psihiatričen« bolnik?

Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.

Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je prav pisati »avto bomba« ali »avtobomba«?

Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je prav pisati »ekošola« ali »eko šola«?

Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je prav reči »goričanske« ali »goričke« šivilje?

Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je »ujna« mamina sestra ali žena materinega brata ali sestre?

Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.

Lahko kako preverite za ujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je uporaba okrajšave »vs.« (verzus) v slovenščini sprejemljiva?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je "Vi" starinsko?

Ali je uporaba Vi z veliko začetnico res zastarela oz. celo napačna in se odsvetuje v primeru sporočila npr. profesorju ali nadrejenemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali je zveza »temu ni tako« ustrezna?

Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...

P. P.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali kemični svinčnik prižgemo, vklopimo, vključimo ...?

Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali kratico SE sklanjamo?

Po kateri sklanjatvi se sklanja kratica SE (stratigrafska enota)? Ali pri sklanjanju dobi končnico ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alikvóti -ov m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali lahko uporabimo izraz »meso nečesa« za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa?

Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.

Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.
Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali naziv spada k imenu ali priimku?

Zanima me kako pa je z uporabo nazivov v primeru, da moraš uporabiti samo ime ali samo priimek? Npr. da prijavljaš nekoga na neko konferenco, ki ne dopušča posebne navedbe naziva, želiš pa izpostaviti, da ima oseba naziv. Ali ga pripišeš k imenu ali k priimku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alinêa in alinêja tudi alínea tudi alíneja ž (ȇ; ȋ)
knjiž. odstavek, zlasti pri naštevalni razporeditvi: druga alinea člena 3

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecede

Nikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju

Kakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?

Primer: Danes moramo kupiti: a) jajca b) mleko c) sir: – kravji – ovčji č) papriko

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Alinejno naštevanje z vmesnimi slikami in besedilom

Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.

Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.

Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,

[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala

Izberite očala z UV-zaščito.

– zaščitne kreme,

[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema

Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.

– kopalk.

[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke

Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali obstaja beseda »terarist«? (iz besede terarij)

Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali obstaja nedovršna oblika glagola »opomoči«?

Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?

Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali obstaja okrajšava »uur.«?

Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alióli samostalnik moškega spola

majonezi podobna omaka iz česna, olivnega olja, po izvoru iz Španije

SINONIMI:

aioli

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali pišemo »Facebook« z malo ali z veliko začetnico?

Mi lahko prosim, poveste, kako se pravilno zapiše facebook − z malo ali veliko začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali pišemo olimpijske igre z veliko začetnico kot prireditev?

Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.

v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
na olimpijskem festivalu mladih leta 2001.
nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali pišemo »pušenšank« ali »pušelšank«?

Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali predloge »z« in »iz« pri naštevanju ponavljamo?

Kako je pravilno: Z Rogle in Term Zreče ... ali Z Rogle in iz Term Zreče ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?

Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali se delež nečesa povečuje ali povišuje?

Imam vprašanje: ali se delež nečesa povečuje ali povišuje? Če imamo podatke izražene odstotkovno, verjetno povišuje.

Kaj pa če rečemo na splošno: npr. delež kadilcev se povečuje/povišuje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali se »PlayStation« vede kot desni ali levi prilastek?

Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:

konzola PlayStation ali PlayStation konzola
igra PS4 ali PS4 igra
naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina

Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?

Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?

Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali se solato očisti ali opere?

Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?

Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali so besede »monitor«, »blog«, »fjord« izposojenke ali tujke?

Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali so imena abonmajev lastna ali občna?

V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali so imena družabnih omrežij (»Facebook«, »Twitter«) lastna imena ali ne?

Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali sta »piškot« in »keks« sopomenki?

Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali sta »vseeno« in »kljub vsemu« pomensko enaka?

Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aliterácija aliterácije samostalnik ženskega spola [aliterácija]

iz literarne vede ujemanje začetnih glasov ali glasovnih skupin v zaporednih besedah verza

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Alliteration, frc. allittération) iz srlat. allitteratio, iz lat. ad ‛pri, k’ + littera ‛črka’

áliud -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali uporabiti ednino ali dvojino, ko govorimo o pojavu na obeh nogah?

Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.

Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álka -e ž (ȃ)
tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki
// ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alkalizácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alkilirajóči citostátik -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alkohólna fermentácija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

allegro

Predlog

1 allegra samostalnik moškega spola

hitro izvajanje tonov

skladba v hitrem tempu

IZGOVOR: [alégro], rodilnik [alégra]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter]

1.

privzdignjeno univerza

2.

ekspresivno vir znanja, izkušenj

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj

almandínov amfibolítni fácies -ega -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

àlo tudi aló medm. (ȁ; ọ̑)
izraža ukaz, spodbudo: alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven!
// pri nagovoru izraža opozorilo: alo, fant, kdaj si pa prišel?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

áloantigén -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Alojzijev

Predlog

Alojzijeva Alojzijevo pridevnik

IZGOVOR: [alójzijeu̯], ženski spol [alójzijeva], srednji spol [alójzijevo]

PRIMERJAJ: alojzijev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alokémična metamorfóza -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alokémična metamorfóza -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alomón -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alosóm -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

1.

lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’

alpáka2 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka]

zlitina bakra, cinka in niklja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpacca, komercialno ime izdelka avstrijskega proizvajalca Berndorf

alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc]

1.

vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah

2.

manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju

3.

manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

alpinístična vŕvna téhnika -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični]

1.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinski

1.1.

alpiniste

alpinizmu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alpinístka alpinístke samostalnik ženskega spola [alpinístka]

športnica, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: ↑alpinist

alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]

dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh

STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist

alpinízem -zma m

šport, pri katerem se vzpenja na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh

SINONIMI:

knj.izroč. alpinistika, knj.izroč. gorništvo, star. hribolaštvo, knj.izroč. hribovstvo, zastar. turistika

GLEJ ŠE SINONIM: alpinistika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

alpínka alpínke samostalnik ženskega spola [alpínka]

manj formalno smučarka, ki tekmuje v alpskem smučanju

ETIMOLOGIJA: ↑alpinec

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

1.

ki je v zvezi z alpinci 1.

2.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

3.

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

4.

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

5.

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álpska híša -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álpska smúška véz -e -e vezí ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álpski ledeníški krás -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

álpsko tekmovánje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alternácija -e ž (á)
knjiž. izmenično vrstenje, menjavanje: na festivalu so peli popevke v alternaciji; alternacija težjih vlog; alternacija učiteljev pri pouku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alternácija generácij -e -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alternatívna obvéznost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alternatívna vzróčnost -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alternatívne analízne metóde -ih -ih -ód ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alternatívno glasovánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

altruízem -zma m (ī)
ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost: njegov altruizem je občudovanja vreden; storiti kaj iz altruizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo]

1.

ki je v zvezi z aluminijem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑aluminij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alunítenje -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

áluplast za opeklíne -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

aluviálna ravníca -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

alzheimer

Predlog

alzheimerja samostalnik moškega spola

manj formalno Alzheimerjeva/alzheimerjeva bolezen

IZGOVOR: [álchajmer], rodilnik [álchajmerja]

PRIMERJAJ: Alzheimer, Alzheimerjev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amaksofobíja samostalnik ženskega spola

bolezenski strah pred vožnjo z avtomobilom, zlasti kot sopotnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. amaxophobia, frc. amaxophobie iz gr. ámaksa ‛voz’ + fobija

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amalgamíranje -a s (ȋ)
glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje
♦ mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amanitín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]

1.

kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’

amarílijska réža -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

amatoksín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amazónka amazónke samostalnik ženskega spola [amazónka]

1.

ekspresivno ženska, ki je pogumna, bojevita in navadno privlačna

2.

papiga zelenkaste barve z rdečimi, rumenimi ali modrimi lisami zlasti nad kljunom, okoli oči, po izvoru iz Južne in Srednje Amerike ter Karibov; primerjaj lat. Amazona

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amazone in lat. Amāzon iz gr. Amadzṓn, nejasnega izvora - več ...

ámba -e ž (ȃ)
dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti ambo
// najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ámba -e ž (ȃ) zadeti ~o pri tomboli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ambasádor SSKJ² samostalnik moškega spola

kdor s svojim ugledom, položajem v družbi skrbi, da se kaj uveljavlja, razvija

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ámbitus -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Ambrož

Predlog

2 Ambroža samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

skrajšano ime za Ambrož pod Krvavcem

IZGOVOR: [ambróš], rodilnik [ambróža]

BESEDOTVORJE: Ambrožan in Ambrožar, Ambrožanka in Ambrožarka, Ambrožanov in Ambrožarjev, Ambrožankin in Ambrožarkin, ambroški in ambrožarski

PRIMERJAJ:

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ambulánten -tna -o prid.(ȃ)
1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju
2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina

ambulántno

prisl.:

lažji bolniki se zdravijo ambulantno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ambulántni vôzel -ega -zla m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

améba -e ž (ẹ̑)
zool. enoceličar, ki pri gibanju neprestano menja obliko, menjačica: ameba se giblje s panožicami; grižna ameba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

améba -e ž

zool. enoceličar, ki pri gibanju nenehno menja obliko

SINONIMI:

zool. menjačica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

amebóza -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ámen člen. (ā)
rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen; pren., ekspr. ne pustim, pa amen; sam.: šele pri amenu se je zbudil
● pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ámen Frazemi s sestavino ámen:
bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], kàkor ámen [v očenášu]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Amenofis IV.

Predlog

Amenofisa IV. tudi Amenofis Četrti Amenofisa Četrtega samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

egiptovski faraon

IZGOVOR: [amenófis četə̀rti], rodilnik [amenófisa četə̀rtega]

PRIMERJAJ: Ehnaton

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amenzalízem -zma m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amenzalízem -zma m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)

Amêrika Frazemi s sestavino Amêrika:
ne odkríti Amerike, odkríti Amériko, stríc iz Amerike

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amerikanizácija -e ž

privzemanje načina življenja in mišljenja, pri katerem je prevladujoče potrošništvo

SINONIMI:

amerikaniziranje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

amerikanízem -zma m

način življenja in mišljenja, po izvoru iz Amerike, pri katerem je prevladujoče potrošništvo

SINONIMI:

knj.izroč. amerikanstvo, knj.izroč. amerikanščina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024

amêriški načín vzpôna -ega -a -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amerospóra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ametȋst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

ametístni krêmen -ega kreména m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amfenikóli -ov m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amfibolítni fácies -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amficélni ligamènt -ega -ênta m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.

amfifloémska sifonostéla -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 5. 2024.