zaníkrn -a -o prid. (ī) - 1. slabš. neskrben, malomaren: fant je zanikrn; zanikrna gospodinja; nediscipliniran in zanikrn / zanikrni starši / zanikrno opravljanje službe
- 2. slabš. zanemarjen, umazan: neobrit, zanikrn moški / zanikrna obleka neurejena
// majhen, zanikrn kraj; zanikrna gostilna - 3. slabš. ničvreden, malovreden: to so zanikrni ljudje, izogibaj se jih; družiti se z zanikrnimi ženskami / kot psovka sram te bodi, paglavec zanikrni / tam raste samo zanikrno goščavje
- 4. nar. slabo razvit, zaostal v rasti: zanikrn otrok / zanikrna žival / zanikrna rastlina
zaníkrno prisl.: zanikrno opravljati delo; biti zanikrno oblečen, počesan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.