Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
institúcija tudi inštitúcija -e ž (ú) navadno s prilastkom 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti; ustanova: upravljati, voditi institucijo;
gospodarske, izobraževalne, kulturne, vzgojne, znanstvene institucije;
institucije zdravstvenega varstva 2. knjiž. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: gospodarski sistem ne more sloneti na dveh različnih institucijah;
državne, pravne institucije;
institucija izvenzakonske skupnosti
♦ pravn. institucije rimskega prava učbenik rimskega civilnega prava; Justinijanove institucije; soc. družbena institucija
institucionálen tudi inštitucionálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na institucijo: institucionalna ureditev družbe / institucionalna rešitev vprašanja; institucionalne sile, spremembe / institucionalno varstvo starejših institucionálno tudi inštitucionálno prisl.:
institucionalno določiti, predpisati
institucionalizírati -am tudi inštitucionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. dati čemu ustaljeno, zakonsko obliko: takrat so institucionalizirali izobraževanje / institucionalizirati sodelovanje med državami tega območja institucionalizíran tudi inštitucionalizíran -a -o:
institucionalizirana skupnost; institucionalizirana merila
institút1 -a m (ȗ)
pravn. skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj, pravna ustanova: pravne posledice instituta / pravni institut
institut2 zavod:ustanova ipd. gl. inštitut ipd.
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
institúcija -e ž (ú) upravljati ~o ustanovo; ~ družine
institucionálen -lna -o [ijo] (ȃ)
institucionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~a ureditev družbe
institucionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)
institucionalizírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; institucionalizíranje (ȋ) |dati ustaljeno, zakonsko obliko|: kaj ~ izobraževanje
institucionálno [ijo] nač. prisl. (ȃ) ~ določiti
institút1 -a m (ȗ) pravn. pravna ustanova
institút2 -a m (ȗ); gl. inštitut
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
bonitétna institúcija -e -e ž
enôtni institucionálni okvír -ega -ega -a m
institucíjski zahtévek -ega -vka m
institucionálna arbitráža -e -e ž
institucionálno jávno uprávljanje -ega -ega -a s
institucionálno várstvo -ega -a s
institút -a m
kredítna institúcija -e -e ž
právna institúcija -e -e ž
právni institút -ega -a m
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
institucionálno gledalíšče -ega -a s
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
institucionálna ínfrastruktúra -e -e ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Nazivi in kratice tujih institucijProsim za vaše mnenje glede dileme pri navajanju nazivov tujih institucij za katere obstaja "poslovenjen" naziv, v kombinaciji s širše uveljavljeno tujo kratico?
Primer:
Ob prvi pojavitvi naziva institucije v besedilu tega izpišemo v celoti – v nadaljevanju želimo uporabiti kratico.
Kateri način je pravilen?
A)
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila ... Pri tem je OECD navedla, da ...
ali
B)
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) je objavila ... Pri tem je OECD navedla, da ...
Med osnutki novega pravopisa lahko najdem ta zapis:
»Nekatere prevzete kratice uporabljamo v izvirni obliki, čeprav podstavno stvarno ime prevajamo, npr. Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, Mednarodni denarni sklad – IMF.«
Jaz to razumem, kot da je pravilna različica A. Nekateri lektorji zagovarjajo različico B, ker OECD ni kratica za besedno zvezo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ampak zares za besedno zvezo Organisation for Economic Co-operation and Development.
Je jezikovna stroka glede tega poenotena?
Vezaj ali pomišljaj v nazivu institucije – »Soča«V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča imamo priložnost spremeniti pisanje imena. Že leta se uporablja registrirano pisanje imena, ko se med besedama Slovenije in Soča naredi brezstični vezaj (tako je bilo določeno v statutu in v logotipu).
Beseda Soča v imenu inštituta predstavlja reko Sočo. To izvira iz obdobja ustanovitve po 2. svetovni vojni, ko so se centri za rehabilitacijo po vseh republikah nekdanje države poimenovali po rekah. Ker je Soča z dojemanjem inštituta v javnosti tesno povezana, jo ohranjamo v imenu.
Sedaj imamo priložnost spremeniti zapis imena, da bo v skladu s pravopisnimi pravili in ustreznim sporočilom.
Nagibamo se k pisanju brez vezaja ali pomišljaja.
Prosimo vas za mnenje, ali je to z vidika pravopisa sprejemljivo in smiselno.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 5. 2024.
Institucije znanja
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najustreznejši za angleški termin knowledge institutions , ki označuje zbirni pojem za izobraževalne ustanove (univerze, šole), raziskovalne inštitute, zavode, agencije, oddelke različnih podjetij, društva in druge razvojno-raziskovalno-izobraževalne centre. V slovenskih besedilih sem za omenjeni pojem zasledil različne ustreznike, in sicer izobraževalne institucije , znanstvene institucije in institucije znanja . Kateri slovenski termin bi bil najprimernejši za poimenovanje skupine tovrstnih institucij?
Število zadetkov: 30