ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Ali slovenimo ime krajev »Biograd na Moru« in »Filip i Jakov«?Ali slovenimo ime krajev Biograd na Moru in Filip i Jakov?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
banána Frazemi s sestavino banána:
banána repúblika,
dáti kómu banáno,
dobíti banáno,
prilépiti kómu banáno
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
BartolovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bártolou̯], ženski spol [bártolova], srednji spol [bártolovo]
ZVEZE: Bartolova nagrada
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bívolica bívolice samostalnik ženskega spola [bívolica] ETIMOLOGIJA: ↑bivol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
blę́k 1., m. b. ovac, eine Herde Schafe, Medv.-M., Kras; — prim. blekati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
blízu1 prislov [blízu] 1. v majhni prostorski oddaljenosti določenega kraja, predmeta, pojava
2. v majhni časovni oddaljenosti določenega trenutka, obdobja, pojava
3. navadno z dajalnikom v tesnem stiku, odnosu glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
4. kot členek izraža majhno oddaljenost od določene polne mere, količine
ETIMOLOGIJA: = cslov. blizu, hrv., srb. blízu, nar. rus. blizú, stpolj. blizu < pslov. *blizu iz *blizъ ‛bližnji’, prvotno ‛ki se tišči drugega’ < ide. *bhlei̯g'- ‛tolči’, tako kot latv. blaîzît ‛mečkati, tolči’, bliêzt ‛tolči’ in gr. phlī́bō ‛stiskam, mečkam’, lat. flīgere ‛tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bobovec ► ˈboːbȯvac -bȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bolhavec ► buˈxaːvac -ˈxaːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Borovec ► ▪bȯˈroːvac -ˈroːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
bratec -tca (bratac) samostalnik moškega spola1. ekspresivno moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: bratec
2. ekspresivno pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: bratec
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
brinovka
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Bukovac ► ▪ˈbüːkȯvac -kȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
cagavec ► ˈcaːgȯvac -gȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
čȃčka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
čȃp, m. čreda ovac, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
čorovec ► ˈčọːrȯvac -rȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid-Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.-C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.-M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
črevec ► čˈrėːvac čˈrėːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
delavac
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
delavec -vca (delovec, delavec, delovic, delavac, dejlovic, delovac, delevec) samostalnik moškega spola1. kdor se preživlja z opravljanjem fizičnega dela, pogosto v vlogi pomočnika; SODOBNA USTREZNICA: delavec
1.1 kdor za (dnevno) plačilo opravlja določeno delo, navadno kmečko; SODOBNA USTREZNICA: dninar, najemnik
2. kdor opravlja delo na duhovnem, verskem področju; SODOBNA USTREZNICA: delavec
2.1 kdor kaj uresničuje; SODOBNA USTREZNICA: uresničevalec
3. kdor kaj dela; SODOBNA USTREZNICA: delavec
FREKVENCA: 299 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
delavec ► ˈdėːlȯvac -lȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
denár -ja m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
dober ► ˈdọːbėr ˈdȯbra -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
držati ► ˈdr̥žaːt -iːn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
episkop -a (episkop, ebiskop) samostalnik moškega spola predstojnik večje upravne enote Katoliške ali Luteranske cerkve; SODOBNA USTREZNICA: škof
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
fant ► ˈfant ˈfaːnta m, mn. ˈfaːntja in ˈfaːntė
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Gótovac -vca m z -em oseb. i. (ọ̑) |hrvaški skladatelj|Gótovčev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
govéd govédi samostalnik ženskega spola [govét govédi] 1. več goved, goveda; SINONIMI: govedo 1.1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: govedo
ETIMOLOGIJA: ↑govedo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
grintavec ► gˈriːntȯvac -tȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Grivac ► ▪gˈrivac ▪gˈrifca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Grivčan ► ▪gˈrifčan -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Grivčanka ► ▪gˈrifčaŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Grivec ► ▪gˈrivac ▪gˈrifca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
grivški ► gˈrivačkė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
hlevec ► xˈlėːvac xˈlėːvfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
hruškovec ► xˈrüːškȯvac -kȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
invazívka samostalnik ženskega spolanavadno v množini tujerodna vrsta, zlasti rastlinska, ki izpodriva avtohtone vrste
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Jasénovac -vca m z -em zem. i. (ẹ́) |koncentracijsko taborišče na Hrvaškem|jasénovški -a -o (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
jȃzbec -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Jesenovovrtčan gl.
Senovac
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Kako sklanjati ime kluba »Borac« v slovenščiniIme nogometnega kluba je* BorAc Banja Luka*. Kako se sklanja? Npr.: niso mogli premagati Borca iz Banja Luke, ali niso mogli premagati Boraca iz Banja Luke. Po moji logiki je prav Boraca, zato ker je Borac, ne pa Borec. Kaj je prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kāpavica -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Kárlovac -vca m s -em zem. i. (ȃ); gl. Karlovec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Karlovec ► ▪ˈkaːrlȯvac -lȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kilavec ► ˈkiːlȯvac -lȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
klagovec ► ˈklaːgȯvac -gȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
korac [korác]
samostalnik moškega spolakorak
PRIMERJAJ: koracaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kosmatín -a m (ȋ) kosmata žival, navadno medved; kosmatinec: kosmatin je podavil že mnogo ovac / volk kosmatin // ekspr. neobrit človek: in ta kosmatin je sedel za mizo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kozjerêjski kozjerêjska kozjerêjsko pridevnik [kozjerêjski] ETIMOLOGIJA: ↑kozjereja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kozọ̑lec2 -lca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo,
bíti krváv pod kóžo,
bíti v dôbri kóži,
bíti v kóži kóga,
bíti v slábi kóži,
dobíti kúrjo kóžo,
dôbro se počútiti v svôji kóži,
doživéti kàj na lástni kóži,
dragó prodáti svôjo kóžo,
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže,
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže],
iméti debélo kóžo,
iméti kóžo debélo kot slòn,
iméti kúrjo kóžo,
iméti slônjo kóžo,
iméti slônovo kóžo,
iméti tŕdo kóžo,
izkúsiti kàj na lástni kóži,
kómu je kàj písano na kóžo,
kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže,
kúrja kóža,
móker do kóže,
na lástni kóži,
ne bíti v dôbri kóži,
ne môči iz kóže kóga,
ne môči iz [svôje] kóže,
ne počútiti se dôbro v svôji kóži,
ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži,
nosíti svôjo kóžo napródaj,
občútiti kàj na lástni kóži,
odnêsti célo kóžo,
odnêsti zdrávo kóžo,
oskúbsti kóga do kóže,
preizkúsiti kàj na lástni kóži,
premóčen do kóže,
premočíti do kóže,
prepričati se na lástni kóži,
reševáti svôjo kóžo,
rešiti svôjo kóžo,
s kóžo in kostmí,
sáma kóst in kóža je kóga,
skočíti iz kóže,
slabó se počútiti v svôji kóži,
trésti se za svôjo kóžo,
vólk v óvčji kóži,
vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže,
zlésti pod kóžo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
kradljivec ► kradˈl’iːvac -ˈl’iːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Kragújevac -vca m s -em zem. i. (ȗ) |srbsko mesto|: v ~ukragújevški -a -o (ȗ)Kragújevčan -a m, preb. i. (ȗ)Kragújevčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
krivec ► kˈriːvac kˈriːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Krkovec ► ▪ˈkr̥kȯvac ▪ˈkr̥kȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
landrovec ► ˈlaːndrȯvac -rȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
lažnivec ► lažˈniːvac -ˈniːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
lenovec ► ˈlėːnȯvac -nȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Lipovec ► ▪ˈlipȯvac -pȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
lúža Frazemi s sestavino lúža:
čez velíko lúžo,
iz bláta v lúžo,
iz lúže v bláto,
iz lúže v mláko,
iz mláke v lúžo,
velíka lúža
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
malinovec ► maˈliːnȯvac -nȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mȃr, I.
adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.-Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.-Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! (iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.-Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.-Mik.; ali mar ne veš? C.; — prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
metljàv, -áva, adj. mit der Egelkrankheit behaftet, Jan., Lašče-Erj. (Torb.); metljavih ovac ozdravljanje, Levst. (Zb. sp.); metljava jetra, Gor.; — verwirrt, nicht recht bei Sinnen, Dol.; ne bodimo metljavi! DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mrlìč Frazemi s sestavino mrlìč:
bíti kàkor mrlìč,
bíti kot mrlìč,
bléd kot mrlìč,
prebledéti kot mrlìč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mrtvȃc, m. = mrtvec, Pohl. (Km.), Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mrtvac [mrtvác]
samostalnik moškega spolačlovek kot umrljivo bitje
PRIMERJAJ: mrtvašček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mrtvašček [mrtváščǝk]
samostalnik moškega spolačlovek kot umrljivo bitje
PRIMERJAJ: mrtvac
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
mrtvec ► ˈmr̥tvac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Muhovčan ► ▪ˈmüːxȯfčan -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Muhovčanka ► ▪ˈmüːxȯfčaŋka -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Muhovec ► ▪ˈmüːxȯvac -xȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
muhovski ► ˈmüːxȯskė -a -ȯ in ˈmüːxȯfskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nèplačujóči gospodárski subjékt -ega -ega -a m
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nevoščljivec ► nevȯšˈl’iːvac -ˈl’iːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
novac [novác]
samostalnik moškega spolanaseljenec, prišlek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
nóvec -vca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
obȋlje, n. der Ueberfluss, die Fülle; imeti vseh jedi obilje, Krelj; vina, olja, goved, ovac obilje, Dalm.; v obilju živeti, Cig.; od obilja srca usta govore, wovon das Herz voll ist, davon geht der Mund über, C.; die Reichhaltigkeit: o. misli, besed, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Omravec ► ▪ȯmˈraːvac -fca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
opešati ► ȯˈpėːšat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla] 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led. ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
oslíček oslíčka samostalnik moškega spola [oslíčək] 1. navadno ekspresivno osel, zlasti manjši; SINONIMI: navadno ekspresivno oslič
2. igrača, model, ki predstavlja manjšega osla
STALNE ZVEZE: vodni osliček ETIMOLOGIJA: ↑osel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ostati ► ˈoːstat ȯsˈtaːnen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ôvca -e stil. -é ž, rod. mn. ôvc in ovác (ó) 1. manjša domača žival z zelo gosto volnato dlako: ovca beketa, bleja;
pasti, striči ovce;
čreda, trop ovc;
razbežali so se kakor ovce;
krotek kot ovca / merino ovca z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz Španije
♦ agr. karakul ovca z rahlo kodrasto, navadno črno dlako, po izvoru iz osrednje Azije; ovca mesnate pasme; vet. metljava ovca; zool. divja ovca zlasti v gorah živeča žival temne ali svetle barve, katere samec ima navadno velike, spiralasto zavite rogove, Ovis// ovčja samica: pomolsti ovco; breja ovca; ovca in jagnje 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: vse življenje je bil ponižna ovca
● ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; slabš. garjava ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico; ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek; knjiž. bili so kakor ovce brez pastirja zbegani, zmedeni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ovcaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogkitajsko horoskopsko znamenje
oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju koze oziroma ovce
IZGOVOR: [ôu̯ca], rodilnik [ôu̯ce]
BESEDOTVORJE: ovčin
ZVEZE: bovška ovca, jezersko-solčavska ovca, črna ovca
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ôvca Frazemi s sestavino ôvca:
čŕna ôvca,
gárjava ôvca,
íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom],
kot gárjava ôvca,
[kot] izgubljêna ôvca,
[kot] zablodéla ôvca,
krótek kàkor ôvca,
krótek kot ôvca,
metljáva ôvca,
sív kot ôvca
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár] 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar ETIMOLOGIJA: ↑ovca
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ovčárka ovčárke samostalnik ženskega spola [ou̯čárka] STALNE ZVEZE: avstralska ovčarka, belgijska ovčarka, kraška ovčarka, nemška ovčarka, pirenejska ovčarka, škotska ovčarka ETIMOLOGIJA: ↑ovčar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ovčerêja ovčerêje samostalnik ženskega spola [ou̯čerêja] dejavnost, ki se ukvarja z rejo ovc; SINONIMI: ovčarstvo
ETIMOLOGIJA: ↑ovca + ↑reja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ovčerêja -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ôvčja planína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Padovac ► ▪ˈpaːdȯvac -dȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Padovec ► ▪ˈpaːdȯvac -dȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
páglavec -vca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
paglavec ► ˈpaːglavac -lafca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Pasárovica -e ž Požarevac: Na tou je Törszki Czaszar mir 'selo napraviti, steri je vu Paszarovici tüdi szklenyen (1718) KOJ 1848, 106
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pelinkovec ► peˈliːŋkȯvac -kȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pelješkiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [pélješki]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
petrovec ► petˈrọːvac -ˈrọːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pevec ► ˈpėvac ˈpėfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pišljivec ► pišˈl’iːvac -ˈl’iːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
plávac -vca m (ȃ) trta s srednje velikimi grozdi z okroglimi, temno modrimi jagodami, ki se goji v Dalmaciji: v novem vinogradu je nasadil plavac // kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: naročili so liter plavca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pokrovec ► pȯkˈrọːvac pȯkˈroːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pométanje Frazemi s sestavino pométanje:
pométanje pod preprógo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
popevati ► pȯˈpėːvat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
postruga
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
pravoslavecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogpripadnik pravoslavne vere
IZGOVOR: [pravoslávəc], rodilnik [pravosláu̯ca]
BESEDOTVORJE: pravoslavčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
predênje predênja in prêdenje prêdenja tudi prédenje prédenja samostalnik srednjega spola [predênje] in [prêdenje] tudi [prédenje] 1. izdelovanje niti s sukanjem, tanjšanjem kosmov1.1. sukanje, navijanje posebnega izločka, da nastane pajčevina, ovoj
2. oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva2.1. ekspresivno oddajanje temu podobnega zvoka ob pravilnem, tekočem delovanju
ETIMOLOGIJA: ↑presti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Pridevnik, tvorjen iz imena »Leskovac«V Sloveniji se je v kulinariki (še posebej v lokalih s t.i. balkansko kulinariko) in v živilskih trgovinah na žalost močno uveljavilo – po mojem mnenju – napačno poimenovanje za izdelke oz. hrano iz mletega mesa, ki izvira z območja srbskega mesta Leskovac. Prosim za strokovno mnenje oz. ustrezno slovensko rešitev. Hvala in lep dan!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
psoglavec ► pasȯgˈlaːvac -gˈlaːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Raba besede »trop«Ali lahko uporabimo za skupino otrok, fantov, izraz trop?
Npr. trop otrok, trop fantov?
Če ja, potem lahko tudi rečemo poglavar tropa, ne glede ali gre za skupino ljudi ali živali, npr. ovac.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ránč -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
rȃrog -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
razkaževati ► reskaˈžẹːvat -ˈžüːjen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sajevec ► ˈsaːjevac -jefca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sakramenski ► sakraˈmẹːnskė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
samoglavec ► samȯgˈlaːvac -gˈlaːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Senovec ► ▪seˈnọːvac -ˈnọːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sivec ► ˈsiːvac -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Sklanjanje imen »Zubac«, »Gradac«, »Goražde«
Zanima me, kako se sklanja srbski priimek Zubac (Zubca ali Zubaca...) v moški obliki in imena krajev, ki se končajo na -ac (npr. Gradac, Mojkovac) ter na -e (Goražde, Rožaje).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Sklanjanje kraja »Leskovac« (Srbija)Zanima me, ali je oseba rojena v Leskovacu ali Leskovcu?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Sklanjanje moškega priimka »Žalac«Zanima me, kako se pravilno sklanja priimek Žalac. O priimkih, kot so Jakac, Bukovac ipd., ste že pisali, torej da glas -a pri pregibanju izpade (Jakca, Bukovca ...). Priimek Žalac v Besani pa -a ohranja, torej Žalaca ... z Žalacem. Zakaj tako? Našla sem tudi nekaj primerov v časopisih, kjer je bil ta -a ohranjen. Je torej pravilno, če napišem: Opravila bom pogovor z Juretom Žalacem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Sklanjanje priimka »Bubanj«Pozdravljeni, kako se pravilno sklanja priimek Bubanj? Ali je pravilno Bubanju ali Bubnju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Sklanjanje priimkov na -ac: »Jugovac«, »Blaževac«
Zanima me sklanjanje priimkov, ki se končajo z -vac, npr. Jugovac, Blaževac ipd. Izpostavljam orodnik.
Če bi priimek sklanjala na način z Jugovcem ali z Blaževcem, se bojim, da bi sogovornik sklepal, da gre za priimek Jugovec ali Blaževec in ne za Jugovac ali Blaževac.
Nisem slovenistka ali slavistka, a laično dvomim, da bi imela različna priimka enak orodnik.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
sklòp, sklópa, m. 1) die Zusammenfügung, kajk.-Mik.; — 2) gorski s., der Gebirgsknoten, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; čutnični sklop, der Nervenknoten, Bleiw.-Cig.; — s. ljudi, ein Haufen Leute, C.; s. ovac., eine Herde Schafe, Z.; — 3) die Fuge, kajk.-Mik.; — 4) eine Falle für größere Thiere, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
skrīl -a m in -i ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
slavec ► sˈlaːvac sˈlaːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
slinavec ► sˈliːnȯvac -nȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
smrdljivec1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
smrdljivec ► smr̥dˈl’iːvac -dˈl’iːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
srb.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
stan [stȃn stanȗ]
samostalnik moškega spola- družbeni sloj; stan
- stanje, tj. kar nastopi pri kom kot posledica določenega duševnega ali telesnega dogajanja
- čreda ovac
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
strižalo [strižálo]
samostalnik srednjega spolaškarje, nož za striženje ovac
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
svinjski ► sˈviːn’skė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
svȋzec -zca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ščínkavec -vca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ščinkavec ► šˈčiːŋkȯvac -kȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ščipavec
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ščipec
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
šestdeset ► ˈšezdesẹt -ėx štev.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
šmrkavec ► šˈmr̥kȯvac -kȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
špotljivec ► špȯtˈl’iːvac -ˈl’iːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
štev.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
štrkavec ► štr̥ˈkaːvac -ˈkaːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
templjavec ► tampˈl’aːvac -ˈl’aːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
totenkambra ► ˈtọtėŋˈkaːmbra -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
trgovec ► tr̥ˈgȯːvac -ˈgȯːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
trópa, f. die Schar, der Schwarm; trope ovac, Škrinj.; — prim. nem. die Truppe, it. truppa.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Tvorba preteklih pogojnikov: Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb
V otroški pesnitvi Juri Muri v Afriki je mogoče najti tudi verz:
Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.
Tovrstna oblika tvorbe preteklih pogojnikov (da glagol v pretekliku) je standardna v hrvaščini, v slovenščini pa se zdi izjemno redka. Zanima me, ali je mogoče še te redke primere označiti za tujerodne ali ima omenjena stavčna logika vendarle svoje mesto tudi v okviru slovenskega knjižnega jezika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
ušivec ► vėˈšiːvac -ˈšiːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Vácium -a m Vác, kraj na Madžarskem: On je soulo nasztavo vu Váciumi KOJ 1848, 122
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vandrovec ► ˈvaːndrȯvac -rȯfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Varstvo pacientovNa našem anesteziološkem oddelku smo zasnovali Odbor za varnost bolnikov. Ker nismo prepričani, ali je pravilno uporabiti poimenovanje bolnik ali pacient , vas prosimo za pomoč. Angleški termin patient safety po načelih Svetovne zdravstvene organizacije označuje preprečevanje povzročanja škode za pacienta v postopku zdravljenja in zmanjšanje tveganja za nastanek nepotrebne škode pri zdravljenju.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vdôva Frazemi s sestavino vdôva:
slámnata vdôva,
slámnati vdôvec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vdovec ► ˈdoːvac ˈdoːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
velik ► ˈveːlėk veˈliːka -ȯ, v stalnih zvezah ˈvẹːlėkė -a -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Velika začetnica v glavi uradnega dopisa
Zanima me, kako se pravilno navaja, označuje, piše imena, priimke, delovna mesta, službe, kontaktne podatke v službeni elektronski ali papirni pošti (velike ali male črke, presledki, podčrtana, odebeljena pisava, arial, italo, druga, pike, vejice, presledki med vrsticami, kratice ali celotne besede...):
Npr:
MICKA KOVAČEVA
FINANČNIK SPECIALIST I
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA RS
CARINSKI URAD LJUBLJANA
ODDELEK ZA FINANCE
TITOVA ULICA 200,
1000 LJUBLJANA
T: 386 5 297 6818
F: 386 5 297 6813
MICKA.KOVCEVA@GOV.SI
WWW.FU.GOV.SI
1: file:///C:UsershdAppDataRoamingMicrosoftWordMICKA.KOVCEVA@GOV.SI
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Volilna abstinencaZanima me, če je besedna zveza volilna abstinenca ustrezna? Zveza označuje neudeležbo na volitvah.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
Vrhovec ► ▪vr̥ˈxȯːvac -ˈxȯːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
vrtoglavec ► vr̥tȯgˈlaːvac -gˈlaːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zapažiti ► zaˈpaːžėt -ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
zlíkovec -vca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
žȋvec -vca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.
živec ► ˈžiːvac ˈžiːfca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 4. 5. 2024.