Zanima me, kam postavimo besedno zvezo "v senci" pri nazivih, kot je npr. Ameriški senator za Zvezno okrožje Kolumbije v senci.

Če uradni naziv osebe vsebuje frazo "v senci", na primer pri prevodu angleškega naziva Shadow Chancellor of the Duchy of Lancaster, kakšen je besedni red? Predvidevam, da "v senci" postavimo na konec naziva, torej Kancler vojvodstva Lancaster v senci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Spomnim se, da je bolje govoriti o zračnem tlaku kot o zračnem pritisku. Vendar v SP 2001 najdem pri besedi pritisk zapisan kvalifikator nestrok., zraven pa še pri zvezi zračni pritisk – strok. A to pomeni, da v nestrokovnih besedilih lahko uporabljam besedo pritisk? Ali bo zvenela pogovorno?

Zanima me enobesedno ime ustanove (testna naloga pri slovenskem jeziku v 5. razredu).

V zadnjem času je mogoče zaslediti rabo glagola nasloviti v pomenu ukvarjati se z, govoriti o, osredotočiti se na; posvetiti se, lotiti se, lahko tudi preprečiti, odpraviti, v besedilih institucij EU gre za prevod/kalk angl. glagola to address. Zanima me, ali nameravate ta pomen zajeti v sprotnem slovarju in ali ga je v uradnih besedilih, glede na to, da ni normiran, sploh dopustno uporabljati?

Glagol s tem pomenom je pogost v publicističnih besedilih, pa tudi političnih. Pred kratkim pa je bila v Uradnem listu EU objavljena Uredba (EU) 2018/302 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije (EN: on addressing unjustified geo-blocking and other forms of discrimination).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Spoštovani, zanima me, ali se razni skladi/mehanizmi/instrumenti, ki so bili ustanovljeni v EU, pišejo z veliko začetnico. Nekateri so lahko po obsegu in trajanju zelo pomembni, drugi spet manj. V slovenskih prevodih je praksa zelo različna, tudi za en in isti sklad, prevladuje pa vseeno velika začetnica. Primeri:

• S(s)klad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo,
• M(m)ehanizem pomoči občinam itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.

Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.

Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.

Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.

Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.

Člen 13

1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.

2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.

3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.

Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.

Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.

Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.

Kako torej pravilno zapisovati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vljudno prosim za nasvet, ali je pravilnejše vzhodno partnerstvo ali Vzhodno partnerstvo.

Raba niha: malo začetnico npr. uporabljajo institucije EU, časopisi, STA, velika začetnica pa je uporabljena na spletnih straneh slovenske vlade.

To partnerstvo je sicer uradno največkrat opisano kot »pobuda« (za tesnejše sodelovanje med EU in njenimi šestimi vzhodnimi sosedami), vendar menim, da gre v resnici za stvarno lastno ime, tj. ime meddržavne zveze (ustanovljeno 9. maja 2009 z izjavo, na angl. strani Wikipedia označeno kot »medvladna organizacija«, pogosta besedna zveza je npr. vrh v/Vzhodnega partnerstva/države v/Vzhodnega partnerstva). To je tudi edino poimenovanje (ni poljudno, nadomestno ali skrajšano, za katerega pravopis predvideva, da se piše z malo začetnico), zato se mi zdi ustreznejše pisanje z veliko začetnico.

Kakšno je vaše mnenje?

Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zadnje čase se veliko govori o konceptu Zero waste, nekateri so poslovenili v Brezodpadkov, drugi v Nič odpadkov. Zanima me, kako se prav napiše angleška verzija (Zero Waste, Zero waste), v kakšnem primeru se obe besedi pišeta z malo začetnico; ali slovensko pišemo nič (kar bi bil kalk) ali brez (bolj »slovensko") odpadkov ter kako pisati, z veliko začetnico ali ne, v primerih, ko na primer pišemo koncept, pobuda ... Brez odpadkov/Nič odpadkov.

Zanima me, kaj so in kako se razlikujejo: kongres, konferenca, simpozij, kolokvij, delavnica, seminar, posvet, sestanek in kar je še podobnih izrazov za take in drugačne dogodke.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kakšen bi bil pravilni zapis bionanočipa? Predpostavljam, da vse pisano skupaj (vnos v terminološki zbirki institucij EU IATE, št. 2232825)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Prosim, če mi lako potrdite, da se visoki komisar ZN za begunce pravilno piše z malo začetnico.

V Zakonu o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in v/Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce (MVKB) je v besedilu samega sporazuma uporabljena velika začetnica, v uvodnem stavku pa mala, pri čemer je naslov malo nenavaden, saj bi bilo bolj logično, da bi bil sporazum sklenjen med Vlado RS in Visokim komisariatom ZN za begunce:

• STA TOREJ Vlada Republike Slovenije in Visoki komisariat Združenih narodov za begunce v duhu prijateljskega sodelovanja sklenila ta sporazum
• v podpisu: Za Visoki komisariat Združenih narodov za begunce Dario Carminati l. r. Vodja geografskega področja.

Menim, da pri visokem komisarju ne gre za poimenovanje organa (kot npr. pri Varuhu človekovih pravic, pri katerem je ime organ/institucije enako poimenovanju funkcije), zato je pravilno pisanje z malo.

Zanima me, kateri zapis je ustreznejši inštitucija ali institucija, inštitut ali institut, inštitucionalirati ali institucionalizirati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, katero kratico uporabljati za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V njihovem spletnem naslovu in v elektronski pošti je navedena MDDSZ, če upoštevamo celoten naziv, pa bi moralo biti MDDSZEM. Kakšna naj bi bila pravilna raba v strokovnih besedilih, ki omenjajo to institucijo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Pozdravljeni, zanima me, kako pravilno zapisati uradno ime župnije: npr. Župnija Svetega Jožefa ali Župnija svetega Jožefa. Kako pa je z obliko Župnija sveti Jožef ali svetega Jožefa? Mora biti lastno ime v rodilniku? Hvala za odgovor.

Prosim za pomoč pri oblikovanju ustrezne prakse reprezentativne državne institucije pri naslavljanju oseb na seji. Trenutno se uveljavlja neka praksa naslavljanja z gospod in gospa, vendar le v primeru, da oseba nima znanstvenega naziva. Ko se navaja več oseb, prihaja do posebej neprimerne situacije, ko je na primer ena oseba gospa, druga pa zaradi znastvenega naziva to ni.

Menimo, da je pomembno poenotenje, možni sta dve obliki. Prvič, da se pri naslavljanju uporablja samo ime in priimek ali znanstveni naziv, ime in priimek. In drugič, da se vsaka oseba naslovi z gospod ali gospa ter nadaljuje z imenom in priimkom oziroma se pred imenom doda morebitni znanstveni naziv.

Naslavljanje mora upoštevati neko formalno vljudnostno formo, hkrati pa zadostiti jezikovno-komunikacijskemu nivoju, ki glede tega vprašanja v strokovni literaturi ni določen. Ker gre za reprezentativno institucijo, oblikovanje besedila za predsedujoče po scenariju in oblikovanje za javnost dostopnega zapisa seje, mora biti predlog utemeljen. Za nas je zagotovilo vaša strokovna avtoriteta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Prosim za vaše mnenje glede dileme pri navajanju nazivov tujih institucij za katere obstaja "poslovenjen" naziv, v kombinaciji s širše uveljavljeno tujo kratico?

Primer: Ob prvi pojavitvi naziva institucije v besedilu tega izpišemo v celoti – v nadaljevanju želimo uporabiti kratico. Kateri način je pravilen?

A) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila ... Pri tem je OECD navedla, da ...

ali

B) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) je objavila ... Pri tem je OECD navedla, da ...

Med osnutki novega pravopisa lahko najdem ta zapis: »Nekatere prevzete kratice uporabljamo v izvirni obliki, čeprav podstavno stvarno ime prevajamo, npr. Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, Mednarodni denarni sklad – IMF.«

Jaz to razumem, kot da je pravilna različica A. Nekateri lektorji zagovarjajo različico B, ker OECD ni kratica za besedno zvezo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ampak zares za besedno zvezo Organisation for Economic Co-operation and Development. Je jezikovna stroka glede tega poenotena?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

V institucijah EU razmišljamo o poenotenju sklanjanja izraza Schengen. V Slovarju novejšega besedja je v geslu schengenski, uporabljena različica z e (v Schengenu). Ker je mogoča tudi različica brez e, ki se uporablja približno enako pogosto, me zanima, kako naj bi bil zapis normiran v prihodnjem slovarju.

Leta 2015 sem izdala pesmi pesnice Vere Albreht. Ena izmed pesmi ima naslov Svojemu Rejencu. V opombi sem napisala, da sta Vera in Fran Albreht skrbela za vojno siroto J. K. iz Bosne. Pred nekaj tedni, pa me je posvojeno dekle opozorilo da naslov pesmi verjetno ni pravilen (pesem je naslovila avtorica). Dekle je sklepalo, da Albrehta nista prejemala denarja, torej ni šlo za rejenca. Res je, toda otroka nista posvojila, sta pa zanj skrbela. Imamo kak izraz za tako obliko skrbi za otroka? Fantič sam ni vedel za svoj priimek in od kod je, le za ime Jovo. Spominjal pa se je grozot, ki jih je doživel. Ko so ugotovili kdo je, je imel svoj priimek. Marsikaj je bilo zanj novega: biti obut, ne metati stvari skozi okno, kuhana hrana, ne pljuvati po stanovanju, ... Fran Albreht je izjavil Jovo na novo, Vera je napisala pesem Ob koncu šolskega leta. Po ustnem izročilu v naši družini je bil to začetek fraze Jovo na novo.

Jovo, na novo / je očka dejal, / prvo petletko / zdaj si prestal. / Jovo, na novo / težko je bilo, / a z dobro voljo vendar je šlo. / ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

• poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
• računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

• pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
• znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.

• Ta institut je glede na njegovo/svojo definicijo mogoč v primerih ... (če svojilni zaimek izpustimo, sicer težave ni več)
• Izhajajoč iz svojega/njegovega namena se je zavzel … (v pomenu 'Imel je tak namen in na podlagi tega namena se je zavzel …')
• Sosedino prepričanje o njenem/svojem prav
• Obtoženi je bil obveščen o postopku zoper sebe/njega
• S polnim razumevanjem obtožb zoper njega/sebe se je odločil …
• Bal se je zaprtja svoje/njegove trgovine
• Jezik, ki ima kopico le sebi/njemu lastnih značilnosti
• Domneva o obtoženčevem pretiranem optimizmu v svojo korist
• Sami sta se odločili o zanju/zase najprimernejši rešitvi
• Zagotovljena je polna svoboda zapustnikovega razpolaganja s svojim premoženjem
• Zapustniku je zagotovljena polna svoboda razpolaganja s svojim premoženjem
• Tako bodo lahko zaživeli v skladu s svojimi pričakovanji in pričakovanji njihovih/svojih staršev
• Astronom, ki preučuje s svojim/njegovim daljnogledom še dosegljive
• Utrjuj v sočloveku vero v njegovo lastno pomembnost (ali je je iz tega stavka jasno, čigavo pomembnost, torej v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da je pomemben' ali v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da si pomemben'?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Pri lektoriranju pravnih besedil se pojavi dilema ob navedbi točk, označenih s črkami in oklepaji,** v povedi 1. zagovarjamo stališče, da je povsem odveč zaklepaj,** npr.:

• V 1. točki pod i) na koncu druge alineje => V 1. točki pod i na koncu druge alineje …

Ali je raba zaklepaja v tem primeru vendarle mogoča?

2. Kaj pa, kadar sta pri črkovni oznaki točke v povedi uporabljena uklepaj in zaklepaj, npr.:

• glede točke (a) petega odstavka …
• vsebina potrdila iz točke (b) šestega odstavka …
• Preglede iz točke (a) 12. člena Uredbe 000/2000/ES opravlja CURS, preglede iz točke (b) 12. člena Uredbe 000/2000/ES pa ….

Ju lahko ohranimo, kakor bi radi pravniki, ali sta rabljena neupravičeno? Ohranitev rabe oklepajev pri točkah pravniki zagovarjajo zaradi večje preglednosti pri navajanju točk v besedilu ali zahteve, da je prevedeno pravno besedilo tudi po obliki enako izvirniku. Prosimo vas za nasvet glede rabe oklepajev v takem primeru.

Ali otroka prepišemo z Osnovne šole A na Osnovno šolo B ali iz Osnovne šole A v Osnovno šolo B? V spletnih navodilih za pisanje vlog za prepis se pojavljata obe obliki, poleg tega pa še iz Osnovne šole A na Osnovno šolo B, kar je najbrž napačno. Ali se pravilo kaj spremeni, če ne omenjamo konkretne šole, npr. z ene šole na drugo ali iz ene šole v drugo?

Kakšna je vsebinska razlika med pridevnikoma pokoren in poslušen? V katerih primerih se kateri uporablja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, ali obstaja vsebinska razlika med pridevnikoma biotehniški in biotehničen (ne poznam etimološkega izvora). Opažam pa, da se več institucij v Sloveniji imenuje Biotehniškafakulteta, center itd., ljudje pa v govoru to pogosto omenimo kot biotehnična fakulteta itd.

Vljudno vas prosim za odgovor, ali se S/schengeneski informacijski sistem pravilno piše z veliko ali z malo.

Izraz se prvič pojavi v členu 92(1) konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, kjer je zapisan z malo (v več ostalih evropskih jezikih, tudi tistih, ki močno težijo k rabi male začetnice, je zapisan z veliko): »Pogodbenice vzpostavijo in vzdržujejo skupni informacijski sistem, v nadaljevanju "schengenski informacijski sistem", ki obsega nacionalni del v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del.«

V kasneje sprejeti zakonodaji raba niha, velika začetnica je uporabljena v zakonodaji sprejeti pred pristopom EU, mala v zakonodaji, sprejeti po letu 2004:

• Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 4.).
• Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 1).
• Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
• Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

Zapis z malo začetnico sloni na Smernicah za rabo velike in male začetnice, ki so jih potrdile jezikovne službe institucij EU, z utemeljitvijo, da gre za občni samostalnik, ki označuje vrsto (enako je z malo utemeljen zapis vizumski informacijski sistem).

Zanima me naslednje:

• ali ni poimenovanje informacijskega sistema lastno ime, ki bi po sedaj veljavnih pravopisnih pravilih, spadal v kategorijo "imena, naslovi stvaritev", in bi ga bilo treba zato pisati z veliko začetnico? Če to ne drži, v katero kategorijo spadajo poimenovanja informacijskih sistemov?
• ali je malo začetnico v konvenciji, ki informacijski sistem uvaja, mogoče upravičiti s pravilom, da gre pri tem za opisno, občno ime, kot v primeru sodnega sveta? In je potem velika začetnica upravičena šele v uredbah/sklepih o vzpostavitvi tega informacijskega sistema (ki so navedeni zgoraj), kot v primeru sorodnih poimenovanj mehanizmov/skladov ipd.?
• ali se strinjate, da bi bilo treba veliko začetnico uporabiti tudi v podobnem primeru V/vizumskega informacijskega sistema, ustanovljenega z odločbo 2004/512/ES?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Ali obstaja v slovenščini seznam najpogostejših besed, nekaj podobnega, kot je New General Service List (NGSL) of important vocabulary words for students of English as a second language?

Zanima me, kako se ustrezno sloveni imena tujih univerz in po kakšnem ključu naj se pri tem ravnamo. Pri univerzah, poimenovanih po krajih, še gre (Oxford University -- Oxfordska univerza, Univerza v Oxfordu), kaj pa pri univerzah, poimenovanih po osebah ali institucijah, recimo Duke University ali Nazareth College? Gigafida ima samo zadetke za u/Univerza Duke, ne pa tudi za Dukova univerza, po drugi plati pa za opis Humboldt-Universität zu Berlin prevladuje Humboldtova univerza in ne u/Univerza Humboldt.

Hvala za odgovor in lep pozdrav, Martin

Že nekaj časa je jasno, da bo slovenska košarkarska reprezentanca septembra v Celju na evropskem prvenstvu igrala tudi z gruzinsko. Ali gruzijsko? To dilemo imamo lektorice športnega programa TVS. Zlasti od oktobra 2004 smo športnim novinarjem svetovale, da govorijo Gruzinec in gruzinski. Čeprav vemo, kaj je napisano v pravopisnem slovarju, smo upoštevale razlago Silva Torkarja v Delovih Pismih bralcev (18. 10. 2004):

»V zadnjem času se v medijih pogosteje pojavljata imeni Gruzija in Osetija. Probleme novinarjem in lektorjem povzročajo njihove pridevniške izpeljanke in ustrezni etnonimi (imena pripadnikov narodov). Ime Gruzija smo Slovenci prevzeli iz ruščine (prek prevodov klasikov ruske literature) že v 19. stoletju, enako tudi pridevniško izpeljanko gruzínski in etnonim Gruzínec (rusko sicer gruzin). Te oblike so utrjevali v povojnem času najboljši slovenski prevajalci ruske in gruzinske književnosti, zlasti Mile Klopčič s svojimi mojstrskimi pesniškimi prevodi Puškina in Lermontova ter Tone Pavček s svojim (žal še vedno le fragmentarnim) prevodom epa Vitez v tigrovi koži Šota Rustavelija. Standardizirala sta jih tudi Slovenski pravopis 1962 in SSKJ 1991 (v dodatkih k V. knjigi). Zaradi nizke pismenosti nekaterih novinarjev se je v slovenskih medijih že pred časom začela pojavljati tudi nestandardizirana oblika grúzijski, Grúzijec, kakršna je sicer znana iz hrvaščine in srbščine (tam seveda Gruzijac). Nekateri se morda še spomnijo čaja, ki so ga uvažali iz Gruzije in pakirali v Zagrebu s hrvaškim napisom Gruzijskičaj. Žal je tej napačni rabi v nasprotju z že uveljavljenim standardom nasedel tudi Slovenski pravopis 2001, v katerem tudi sicer prav na lastnoimenskem področju najdemo vse preveč uredniške samovolje in kabinetnih tvorb. Izvirne gruzinske oblike so: Sakartvelo (Gruzija), Kartveli (Gruzinec) in Kartuli (gruzinski).«

Kaj pa raba? Gruzijec in gruzijski. Naredile smo tudi kratko ustno anketo med športnimi novinarji. Če ne bi poznali našega navodila/nasveta, bi govorili Gruzijec in gruzijski.

Na spletni strani Lektorskega društva Slovenije (http://www.lektorsko-drustvo.si/vprasanja-in-odgovori/institut-za-slovenski-jezik-frana-ramovsa/so-steklenicke-tudi-nesteklene, 4. 3. 2013) smo prebrale, da naj bi druga izdaja SSKJ izšla jeseni 2014. Bo v njej geslo gruzinski ('nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo') nadomeščeno z gruzijski ('nanašajoč se na Gruzijce ali Gruzijo')?

Ali na kratko: Kaj naj svetujemo športnim novinarjem?

Kateri spol in sklon uporabimo v odvisnem stavku (odvisnik se nanaša na vse dele sestavljenega predmeta)?

Navesti je treba institucijo, organ, urad ali agencijo, ki so akt sprejeli/ki je akt sprejela.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Spoštovani!

Katero obliko je treba uporabiti v spodnjih primerih, v katerih spol osebe ni znan? Moramo uporabiti moški spol kot nezaznamovan spol ali je potrebno ujemanje z besedo oseba, torej je treba uporabiti ženski spol?

Oseba X je bila registrirana kot prosilec za mednarodno zaščito. Oseba X je bila registrirana kot prosilka za mednarodno zaščito.

Oseba K. L. je učitelj. Oseba K. L. je učiteljica.

Najlepša hvala za odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, ali je v SSKJ vključeno tudi besedje iz slovenskega zamejstva oz. kje se lahko poučim o njem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Kakšna je pravilna raba velike začetnice pri krajšanju naziva (Sklad)? Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo Sklada je ...

Velja tudi v tem primeru pravopisno načelo, da se velika začetnica prenese na edino prvino poimenovalne enote? Ali pa morda lahko sklepamo, da gre le za vrstno poimenovanje in pišemo v nadaljevanju besedila z malo: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) je osrednja institucija v Republiki Sloveniji. Poslanstvo sklada je ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

V občilih se dvojnično pojavljata obe začetnici mafijskih klanov, mala in velika: kavaški/Kavaški klan; škalarjski/Škaljarski klan.

Ali bi morali ta imena obravnavati kot občna ali kot lastna?

SP 2001 za npr. kukluksklan predvideva malo začetnico (to deluje nenavadno, saj je opredeljen kot teroristična organizacija), E-pravopis pa že z veliko Kukluksklan, drugi zgledi so klan krokodila, klan orla.

So razlike med "ustanovitvenim" poimenovanjem kriminalne združbe in poimenovanji, s katerimi mediji poimenujejo združbo, ali je razloček v vrsti organizacije oz. združbe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:

• Finančni viri so problem večine občin, sploh Občine Izola, ki je 182. občina po velikosti v Sloveniji.
• Dolgoletni nesprejem OPN odvrača morebitne vlagatelje in onemogoča razvoj degradiranih območij v občinah (kot je proučevani primer občine Izola).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Prosim vas za mnenje glede pravilnega zapisa in house. Trenutno se uporabljajo različni načini:

• z ležečo pisavo,
• vezajem,
• narekovaji in navedbo t. i.in-house.

Primeri:

• Kot t. i. javna naročila in-house lahko opredelimo tista naročila oziroma razmerja, ko naročnik (zavezanec za javna naročila) podeli naročilo »svojemu« podjetju in mu ni treba iskati naročila »zunaj na trgu«, kar pomeni, da je tako izključena uporaba pravil javnega naročanja.
• Instituta naročil in-house direktivi 2004/18 ES in 2004/17 ES normativno nista urejali, ampak se je ta institut razvil s sodno prakso Sodišča Evropske unije.
• ZJN-3 ureja štiri možne izvedbe javnega naročanja med osebami v javnem sektorju, in sicer vertikalno »in-house« naročanje ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.

Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;

– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;

– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje

Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)

Konkreten primer:

• Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.

Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 2. 5. 2024.

Prosila bi vas, kateri je pravilen vrstni red sledečega stavka:

Med glavnimi njenimi institucijami so ... ali Med njenimi glavnimi institucijami so ...