Tiskanje

A simbol

simbol za enoto amper

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper

á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

á

-- kot imenovalni prilastek

prvi po vrsti:

odstavek A

razdalja od točke A do B

v prvem členu pod točko a

/ učenci 1. a

♦

glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani

á-

prvi del zloženk

nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava:

A-bomba atomska bomba

hotel A-kategorije

/ 1. a-razred

♦

glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Å

Predlog

Å samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

angstrem

IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

a

Predlog

1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spola

ime črke ali glasu

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

A

Predlog

1 A-ja tudi A A samostalnik moškega spola

ime črke

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

A

Predlog

2 A samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

amper

IZGOVOR: [á], rodilnik [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

á1 á-ja tudi á ája tudi á -- m, prva in druga oblika z -em (ȃ; ȃ; ȃ) |ime črke ali glasu|: od ~ do ž; z malim a-jem; nerazločni a-ji; učenec iz prvega ~ ‹1. a›; točka ~; ton ~; šahovsko polje ~1; prim. a-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Á ž neskl.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abája samostalnik ženskega spola

zlasti v muslimanskem okolju

halji podobno vrhnje žensko oblačilo, ki sega do tal in ne zakriva obraza

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. abaya) iz arab. ‘abāya’, iz ‘abā’a ‛dolgo, ohlapno oblačilo’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abba – samostalnik moškega spola

biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče

FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Abbejev

Predlog

Abbejeva Abbejevo pridevnik

IZGOVOR: [ábejeu̯], ženski spol [ábejeva], srednji spol [ábejevo]

ZVEZE: Abbejevo število

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

1.

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

2.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni]

ki je v zvezi z abecedo 1., 1.1.

STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abesinec

Predlog

abesinca samostalnik moškega spola

manj formalno Slovenec v italijansko-abesinski vojni

IZGOVOR: [abesínəc], rodilnik [abesínca]

BESEDOTVORJE: abesinčev

PRIMERJAJ: Abesinec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abisál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abisál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abisálni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abisálni pás -ega pasú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abisálno mórje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ablacíjsko léto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ábotnost -i ž (á)
star. lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu, priblížati se Ábrahamu, spoznáti pri Ábrahamu, sréčati Ábrahama, srečeváti Ábrahama, vídeti Ábrahama

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]

1.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 1., 1.1.

2.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 2., 2.1.

3.

ekspresivno ki je v zvezi z abrahamom 3.

FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham

Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

absolútna dolžína smúčke -e -e -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

absolútna erozíjska báza -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

absolútna sódna pristójnost -e -e -i ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

absolútni rók -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

absolútni rók -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

absolútni zastarálni rók -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

absorpcíjska zmogljívost okólja -e -i -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abstráktna zgórnja gózdna mêja -e -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

absúrdnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost absurdnega: absurdnost situacije, življenja; zavedal se je absurdnosti svojega početja
// absurd: privesti stvar do absurdnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

abúra -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

accidens – samostalnik moškega spola

kar je posledica sovpada nepričakovanih, (za človeka v odnosu do Boga) med seboj nepovezanih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: slučajnost

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

acetogenín -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Acquaviva delle Fonti

Predlog

Acquavive delle Fonti samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [aku̯avíva dele fónti], rodilnik [aku̯avíve dele fónti]

BESEDOTVORJE: acquavivski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ad acta Frazemi s sestavino ad acta:
bíti ad acta, dáti kàj ad acta, správiti kàj ad acta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ádam Frazemi s sestavino Ádam:
nág kot Ádam

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

adamelít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

adíjo medmet [adíjo]

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4.

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

adíjo Frazemi s sestavino adíjo:
[in] potém adíjo kdó/kàj, íti kómu kàj adíjo, porêči kómu/čému adíjo, rêči kómu/čému adíjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

advent -a samostalnik moškega spola

1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent

2. (Kristusov) prihod na svet

FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aerenhím -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aerodinámični premér délcev -ega -a -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aêrosiderolít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni]

1.

ki je v zvezi z afektom 1.

1.1.

1.2.

2.

v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

afinitéta -e ž (ẹ̑)
1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

afinitéta -e ž, pojm. (ẹ̑) knj. pog. imeti ~o do česa nagnjenje, naklonjenost; kem. ~ kovin do kisika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

afinitétna heterogénost -e -i ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

afótična cóna -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

afótik -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

agápe -- ž (ȃ) |obred prvih kristjanov|; pojm. |ljubezen do bližnjega|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ágba -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ageízem samostalnik moškega spola

miselnost ali ravnanje, ki temelji na neupoštevanju, zapostavljanju starejših

SINONIMI:

starizem

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ageism, iz age ‛starost’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]

1.

ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine

1.1.

2.

ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...

Agilulf -a m osebno lastno ime Agilolf: Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa tož. ed., inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Ágilolf, praoče Agilolfingov, po njem imenovanega najstarejšega bavarskega vojvodskega rodu, ki je vladal do 788, ko je oblast prevzel Karel Veliki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

agnosticizem

Predlog

agnosticizma samostalnik moškega spola

nazor o nedostopnosti bistva stvari

IZGOVOR: [agnosticízəm], rodilnik [agnosticízma]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

agoníst -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

agóra -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

agrárna skúpnost -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

agresíja -e ž (ȋ)
1. vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvesti, izvršiti agresijo; obsoditi fašistično agresijo; narod se je uprl agresiji na Slovenijo; malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije; odgovoriti na agresijo proti suvereni državi; biti žrtev agresije / oborožena, vojaška agresija / gospodarska agresija
2. nasilje: potlačena, prikrita agresija; verbalna agresija med mladimi, učenci; agresija nad ženskami in otroki; dramatični, impulzivni izbruhi agresije; pomirjanje agresije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

Agulhas

Predlog

Agulhasa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

rt v Afriki

IZGOVOR: [agúljas], rodilnik [agúljasa]

BESEDOTVORJE: agulhaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

àh medmet

1.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

1.1.

tudi s ponovljeno črko h

2.

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

3.

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.1.

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5.

izraža čustveno podkrepitev izjave

5.1.

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

Ah simbol

simbol za enoto amperska ura

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za ↑amper + lat. hōra ‛ura’

ah medmet

1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega

1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje

2. izraža čustveno prizadetost

2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh

2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh

3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah

7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah

9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o

9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh

10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ahá2 in ahà medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde

1.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

ironično

STALNE ZVEZE: aha efekt
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...

ahílov (Ahílov) Frazemi s sestavino ahílov (Ahílov):
ahílova (Ahílova) pêta kóga/čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

1.

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Airyjeva hipotéza o izostazíji -e -e -- -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ája3 medmet

uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka

ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola

1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud

1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo

1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan

2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud

3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec

4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga

4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan

4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman

FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih

TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

1.

ki je v zvezi z ajdo 1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik

1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski

1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski

2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje

3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški

4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski

FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ajdovski2 prislov

izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ajdovščina -e samostalnik ženskega spola

1. skupnost poganov

2. pogansko mišljenje, poganski način življenja; SODOBNA USTREZNICA: poganstvo

FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ajfrar -ja samostalnik moškega spola

1. ekspresivno kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnež

2. kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež

FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ajfrarski -a -o pridevnik

ki se nanaša na ajfrarje in ajfranje

FREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih

TERMINOLOGIJA: ajfrarska postava, ajfrarski Bog, ajfrarski ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ajfrati -am nedovršni glagol

1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se

1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se

2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen

3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen

FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ajfrer -ja samostalnik moškega spola

kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ajta ► ˈai̯ta -e m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1.

indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

akacijevína -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

akantódi -ov m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

akapela

Predlog

akapele samostalnik ženskega spola

zborovsko petje brez instrumentalne spremljave

skladba, vokali brez instrumentalne spremljave

IZGOVOR: [akapéla], rodilnik [akapéle]

PRIMERJAJ: a cappella

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

akcéptni kredít -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

akcesórni minerál -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

akcidencija -e samostalnik ženskega spola

kar je posledica sovpada nepričakovanih, (za človeka v odnosu do Boga) med seboj nepovezanih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: slučajnost

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ákcija2 -e ž (á)
ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

áki ákija samostalnik moškega spola [áki]

čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov

akratopég -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

akratopégni izvír -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ákt -a m (ȃ)
1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolni odnos
2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte
3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt
4. star. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]

iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’

aktinolít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aktinomicíni -ov m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aktíven2 -vna -o prid., aktívnejši (ȋ)
1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem
// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani
2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; pravn. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata

aktívno

prisl.:

aktivno obvladati nemščino

aktivno podpirati vključevanje invalidov v redno zaposlovanje

aktivno sodelovati v organizaciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije
// spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: ponovno aktivirati brezposelne; aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo
2. zastar. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.

2.

kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.

3.

iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.

4.

iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

aktívna plást -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aktívni slòj bárja -ega slôja -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aktívni slòj vôde -ega slôja -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

akútno vnétje -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

akvatínta -e ž (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta
// odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alanski

Predlog

alanska alansko pridevnik

IZGOVOR: [alánski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

álas -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Alba Reale -e -e ž zemljepisno lastno ime Székesfehérvár: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali mest. ed., v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini (IV, 171) Alba Reale je it. ime mesta Székesfehérvár med Budimpešto in Blatnim jezerom, v katerem je bila do 1301 rezidenca madž. kraljev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

albít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

albítov-epidótov rógovčev fácies -ega -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aldov [

] samostalnik moškega spola

nekrvna daritev, žrtev

PRIMERJAJ: kaldov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Aleksandrija

Predlog

Aleksandrije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Egiptu

IZGOVOR: [aleksandríja], rodilnik [aleksandríje]

BESEDOTVORJE: Aleksandrijčan, Aleksandrijčanka, Aleksandrijčanov, Aleksandrijčankin, aleksandrijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aleksandrínka -e ž (ȋ)
od druge polovice 19. stoletja do 1945 ženska z Goriškega, zaposlena kot dojilja, varuška, sobarica, kuharica ali guvernanta v Egiptu, zlasti v Aleksandriji: njena mati je bila aleksandrinka; potomci, sorodniki aleksandrink; usoda, življenje aleksandrink; razstava, roman o aleksandrinkah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alelúja medmet [alelúja]

1.

zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih

2.

izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen

2.1.

2.2.

3.

izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo

4.

kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev

5.

kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe

6.

kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...

aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet

izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alêrgično prislov [alêrgično]

1.

takó, da se pojavi alergični odziv

2.

ekspresivno z zelo odklonilnim odnosom do koga, česa

ETIMOLOGIJA: ↑alergičen

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alevrít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alevrolít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Alexa, Siri ... digitalni pomočniki in njihov zapis

Bi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alfa

Predlog

1 alfe samostalnik ženskega spola

grška črka α

IZGOVOR: [álfa], rodilnik [álfe]

ZVEZE: alfa samec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

álfa Frazemi s sestavino álfa:
álfa in ómega čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Alfa Kentavra

Predlog

Alfe Kentavra samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezda

IZGOVOR: [álfa kentáu̯ra], rodilnik [álfe kentáu̯ra]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

álfamezosapróbna kakôvostna stôpnja -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Alfieri

Predlog

Alfierija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

italijansko moško ime

priimek

italijanski pesnik in dramatik

IZGOVOR: [alfjêri], rodilnik [alfjêrija]

BESEDOTVORJE: Alfierijev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

algorítem -tma m (í)
mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Algoritemsko ojačevanje
Kateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

àli1 člen. (ȁ)
1. izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
2. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej
3. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli
// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
// izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali angleški »embodiment« prevajamo kot »telešenje« ali »telesenje«?

V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali je beseda »bombon« (oz. »bonbon«) nadomestljiva s »sladkorček«?

Včasih smo slaščico manjše velikosti (bonbon) pisali pač bonbon, kar je prišlo iz francoščine in dobesedno pomeni »dober dober«; zdaj pa po SP 2001 to ni več pravilno, vendar le bombon. Ali nima slovenski jezik svoje besede za to slaščico? Namreč sladkorček.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali je besedna zveza »izključno samo« smiselna?

Ali je besedna zveza izključno samo smiselna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?

Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?

Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011

Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali je zveza »temu ni tako« ustrezna?

Torej v javnosti, torej pri znanih osebah vseh vrst ter tudi nasploh v mediji in izjavah se konstantno pojavlja besedna zveza temu ni tako, ki se uporablja vedno kadar želi nekdo povedati, da ne kaj ni res, da se ni tako zgodilo, da je resnica drugačna, torej zanika neko drugo izjavo. Prosil bi za pojasnilo, ali je ta raba napačna, zakaj je do nje prišlo in ako bi se reklo prav, recimo to ni tako? Skratka zanima me vse o tem nesrečnem temu ni tako...

P. P.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali lahko uporabim besedo »dorisati«?

Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.
Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.
Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali pišemo olimpijske igre z veliko začetnico kot prireditev?

Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.

v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
na olimpijskem festivalu mladih leta 2001.
nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?

Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Kako se pravilno pišejo dnevi, če jih imenujemo po godu svetnika: z veliko ali malo začetnico? Na primer: na Lucijino ali na lucijino (mišljen je dan) – v stavku na primer: dnevi od Lucijinega/lucijinega do božiča kažejo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali se »PlayStation« vede kot desni ali levi prilastek?

Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:

konzola PlayStation ali PlayStation konzola
igra PS4 ali PS4 igra
naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina

Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali so besede »monitor«, »blog«, »fjord« izposojenke ali tujke?

Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali so imena abonmajev lastna ali občna?

V publikaciji Abonmaji 2018/2019 se pojavljajo različni zapisi imen abonmajev: (abonenti) Belega abonmaja; (koncerti) abonmaja Klub; (abonenti) Abonmaja Obiski; abonma A la carte, Abonma Mladost. Ker ti zapisi normirajo pravila pisanja v nekem okolju, bi rada strokovno mnenje o tem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali so imena družabnih omrežij (»Facebook«, »Twitter«) lastna imena ali ne?

Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?

Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Aljaska

Predlog

Aljaske samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Združenih državah Amerike

IZGOVOR: [aljáska], rodilnik [aljáske]

BESEDOTVORJE: Aljaščan, Aljaščanka, Aljaščanov, Aljaščankin, aljaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aljáška poledenítev -e -tve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Aljaževa pot

Predlog

Aljaževe poti samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pohodniška pot na Gorenjskem

skrajšano ime za Aljaževo pot od doma do doma

IZGOVOR: [aljáževa pót], rodilnik [aljáževe potí]

PRIMERJAJ: Aljažev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alkeníldífenól -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

allemontít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alleröd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

almandínov amfibolítni fácies -ega -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

almandínski spinél -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

alpinístični pristòp -ega -ópa m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alpinístično dejánje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alpinístično smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

1.

ki je v zvezi z alpinci 1.

2.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

3.

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

4.

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

5.

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

álpska orogenéza -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

álpski cepín -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

álpsko fítogeográfsko obmóčje Slovénije -ega -ega -a -- s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

álpsko smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ)
meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ)
meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

altruīzem -zma m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alveolína -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

alveolínsko-numulítni apnénec -ega -nca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

amaránt -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

amarillo -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Amazonkina delta

Predlog

Amazonkine delte samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

izliv Amazonke

IZGOVOR: [amazónkina délta], rodilnik [amazónkine délte]

PRIMERJAJ: Amazonkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ambivalénten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti; ambivalentna osebnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ambivalénten -tna -o (ẹ̑) ~o razmerje do drugih |protislovno, dvojno|
ambivaléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) |protislovnost, dvojnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ambulakrálna cév -e ceví ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ambulȃnta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ámen člen. (ā)
rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen; pren., ekspr. ne pustim, pa amen; sam.: šele pri amenu se je zbudil
● pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ámen Frazemi s sestavino ámen:
bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], kàkor ámen [v očenášu]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Amêrika Frazemi s sestavino Amêrika:
ne odkríti Amerike, odkríti Amériko, stríc iz Amerike

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

amerikanski

Predlog

amerikanski amerikansko pridevnik

nanašajoč se na Amerikance, Amerikanke

nekdaj nanašajoč se na Ameriko, Američane

IZGOVOR: [amerikánski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

amêriški načín vzpôna -ega -a -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

amfiból -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

amfibóli -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

amfibolítni fácies -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

amilopektín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ámm; in êmm medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru

2.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amoriterski -a -o pridevnik

ki je povezan z Amorejci; SODOBNA USTREZNICA: amorejski

FREKVENCA: 48 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje

2.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje

2.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortiziranje

3.

iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila

STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati

amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski]

1.

ki je v zvezi z amortizacijo 2.

1.1.

amortizacijo 2.1.

2.

ki je v zvezi z amortizacijo 3.

ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr]

iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]

1.

iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege

2.

razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja

2.1.

3.

ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’

amplitúda -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ana Celjska

Predlog

Ane Celjske samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

poljska kraljica, celjska grofica

IZGOVOR: [ána cêl’ska], rodilnik [áne cêl’ske]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

analcim -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

analítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na analizo: analitični postopek; analitični pristop k reševanju problemov; analitične metode; analitična obdelava podatkov; analitična orodja; analitično reševanje problemov / analitični članki; analitični oris književnega dela; analitična kritika / analitični um; analitične sposobnosti; analitično mišljenje / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična evidenca dobaviteljev, kupcev; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ kem. analitična kemija analizna; lit. analitična drama drama, ki postopoma razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Analiza razpoloženja
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

analízni vplívi -ih -ov m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

analógni signál 4–20 mA -ega -a -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

analógni signál 0–10 V -ega -a -- -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

anamnéza -e ž (ẹ̑)
med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza
♦ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; pravn. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

anarhíja -e ž (ȋ)
stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v državi je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda
// nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
♦ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

anatáz -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

anati se -am se dovršni in nedovršni glagol

1. dov., koga_rod. zavestno narediti, da ne pride do stika s kom oz. da osebek česa zaželenega nima več; SODOBNA USTREZNICA: izogniti se, odpovedati se

2. nedov., negotovo, kot slovarski zgled držati skupaj, vzdrževati, obsegati, vsebovati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

andezín -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

andezín -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

andezítni túf -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol

1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati

2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

andosól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

andradít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Andreja

Predlog

Andreje samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

žensko ime

IZGOVOR: [andrêja], rodilnik [andrêje]

BESEDOTVORJE: Andrejin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Andromedina galaksija

Predlog

Andromedine galaksije samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

galaksija

IZGOVOR: [andrómedina galaksíja], rodilnik [andrómedine galaksíje]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]

enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati

angažíranost -i ž (ȋ)
zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih; aktivna, družbena, osebna angažiranost; angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, bíti [právi] ángel, dóber kàkor ángel, dóber kot ángel, kot ángel váruh, [lép] kot ángel, módri ángel, pádli ángel, spáti kàkor ángel, sprémljati kóga kot ángel váruh, zaspáti kot ángel

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

angélika -e ž (ẹ̄)
bot. do dva metra visoka gozdna ali vrtna zdravilna rastlina, Angelica: gozdna angelika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

angelika -e samostalnik ženskega spola

do dva metra visoka aromatična zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih tleh; SODOBNA USTREZNICA: angelika

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik

1. ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski

1.1 ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov

2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski

FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih

TERMINOLOGIJA: angelski dan, angelski kruh / angelska špiža

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

angiokárpni askóm -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

angléški komedijánti -ih -ov m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

anhidrít -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

animácija -e ž (á)
1. film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
2. organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: večerna animacija za otroke; na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

animóznost -i ž (ọ̑)
knjiž. nenaklonjenost, sovražnost: moje stališče do njega je brez vsake animoznosti; animoznost med igralcema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aniónska površínsko aktívna snôv -e -- -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

anjel

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ankerít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ankora -e (ankora, anhora) samostalnik ženskega spola

težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se z verigo ali vrvjo spusti na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: sidro

FREKVENCA: 11 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

anomalíja -e ž (ȋ)
odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija; odpraviti anomalije; tako je prišlo do težkih anomalij; anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

2.

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža]

1.

manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

2.

manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1.

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

anortít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antagoníst -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antagonízem -zma m

nasprotje zaradi različnih idej, koristi

SINONIMI:

knj.izroč. antagonija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

anténski kompléks -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ántiamerikanízem -zma m (ȃ-ī)
nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike: predstavil je argumente proti antiamerikanizmu; ideološki antiamerikanizem; politika antiamerikanizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]

območje visokega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antíčna dramátika -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antíčno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antíčno rímsko gledalíšče -ega -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ántidementív samostalnik moškega spola

iz farmacije

zdravilo, ki upočasnjuje razvoj demence, blaži njene simptome

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ántidepresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti depresiji: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati po dveh do treh tednih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antihréza -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ántiliteráren -rna -o prid. (ȃ-ȃ)
publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antipatíja -e ž (ȋ)
nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antipatíja -e ž, pojm. (ȋ) ~ do koga nenaklonjenost, odpor; osebna nagnjenja in ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antipatȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antipóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ántipregôvor samostalnik moškega spola

paremiološki žanr, ki nastane s šaljivim, igrivim, parodičnim preoblikovanjem pregovora

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ántisociálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ántiutópičen pridevnik

1.

v katerem je prisotna neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti

SINONIMI:

distopičen

1.1

vrstni pridevnik v obliki antiutopični

ki je z zvezi z antiutopijo kot literarnim, filmskim delom

SINONIMI:

distopičen

ETIMOLOGIJA: ↑antiutopija po zgledu utopičen

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antlerít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antofilít -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antoním -a m (ȋ)
jezikosl. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antoním -a m

jezikosl. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede

SINONIMI:

jezikosl. protipomenka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

antropocéntrični pristòp -ega -ópa m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antropogéna gózdna mêja -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antropolóško gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antropozofíja -e ž (ȋ)
filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta: utemeljitelj antropozofije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

antverharstvo -a (antverharstvu) samostalnik srednjega spola

družbena skupina ljudi, ki se poklicno ukvarja z (navadno ročnim) izdelovanjem, popravljanjem česa

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

anvzeti se -vzamem se dovršni glagol

1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)

1.1 kdo; koga_rod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)

1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)

2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)

3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)

4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti

4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si

5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)

FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aparátčik -a m (ȃ)
slabš., zlasti v sovjetskem okolju, od 1917 do 1991 aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apatíja -e ž (ȋ)
stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apatíja -e ž, pojm. (ȋ) brezčutnost, topost: bolnikova ~; ~ do življenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apelirati -am nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; (od česa do česa), na koga/kaj prositi za (pravno) presojo na višji stopnji

1.1 kdo; od česa, od koga/česa h komu/k čemu prositi za ponovno obravnavo česa pred drugim razsojevalcem v upanju na ugodnejšo rešitev

FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apezêjevec -vca m (ȇ)
pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941
// po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Àpiušov -a -o prid. Apijev: notri do Appiuſovoga placza KŠ 1771, 428

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apnêja SSKJ² samostalnik ženskega spola

iz športa

potapljanje, pri katerem se potapljač potaplja z zadrževanjem diha, brez dihalnega aparata

SINONIMI:

potapljanje na dah

potapljanje na vdih

prosto potapljanje

STALNE ZVEZE: dinamična apneja, dolžinska apneja, statična apneja, apneja v mirovanju

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apnéna káša -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apnéna vôda -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apnénec ádlešiči -nca -- m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apnénec drénov gríč -nca -- -- m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apnéno mléko -ega -a s

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

applovec

Predlog

applovca samostalnik moškega spola

uporabnik Applovih naprav; uslužbenec pri družbi Apple

IZGOVOR: [êplovəc], rodilnik [êplou̯ca]

BESEDOTVORJE: applovčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apríl -a m (ȋ)
četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apríl -a m

četrti mesec v letu

SINONIMI:

star. mali traven

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aprióren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema; apriorne in izkustvene metode; njihova trditev je apriorna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apriorístičen -čna -o prid.(í)
ki ne upošteva izkustva: apriorističen odnos do stvarnosti; aprioristični predsodki; zavzemati aprioristično stališče

apriorístično

prisl.:

sodil je aprioristično

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

apriórni -a -o prid.

knj.izroč. ki ne upošteva izkustva

SINONIMI:

knj.izroč. aprioristični, knj.izroč. nadizkustveni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

arabski

Predlog

arabska arabsko pridevnik

IZGOVOR: [arápski]

ZVEZE: arabska pomlad

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arábsko kadílo -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arašídovo ólje -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

árbiter -tra m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arbitráža -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arbitrážna odlóčba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arbitrážni sporazúm -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol

1. kdo; koga_tož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti

1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati

FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arendavati [árendavati

árendavam

] nedovršni glagol

dajati v zakup

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arenít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti

1.1.

1.2.

2.

v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...

arháično gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arháik -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arhaízem arhaízma samostalnik moškega spola [arhaízəm]

1.

pojav, prvina, ki spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti

2.

pojav, prvina, ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa

3.

iz jezikoslovja jezikovni pojav, prvina starejšega obdobja v odnosu do novejšega, sodobnega jezika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Archaismus, angl. archaism, frc. archaïsme, glej ↑arhaičen

Ariádnin Frazemi s sestavino Ariádnin:
Ariádnina nìt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aristokrát -a m (ȃ)
pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani
// pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arka -e (arka, arha) samostalnik ženskega spola

1. ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa; SODOBNA USTREZNICA: Noetova barka

2. v Stari zavezi skrinja, ki je bila znamenje zaveze Boga in izraelskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: skrinja zaveze

FREKVENCA: 27 pojavitev v 8 delih

TERMINOLOGIJA: božja arka / arka testamenta

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arkebúza -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arkebuzír -ja m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

árktična klíma -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

árktično podnébje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Arktika

Predlog

Arktike samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

del Zemljinega površja

severno polarno območje

IZGOVOR: [árktika], rodilnik [árktike]

BESEDOTVORJE: arktični

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

armáda -e ž (ȃ)
1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado; zlom Napoleonove armade / Rdeča armada zlasti od 1917 do 1946 sovjetska
2. največja vojaška operativna enota: četrta armada
3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic
♦ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

armatúrno jêklo -ega -a s

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Armenčev

Predlog

Armenčeva Armenčevo pridevnik

IZGOVOR: [arménčeu̯], ženski spol [arménčeva], srednji spol [arménčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

armét -a m

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika]

1.

gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...

Arnoldus -da m osebno lastno ime Arnold: kaj pravi Arnoldus im. ed. Carnotenſis ǀ taku vuzhj Maſhnike Arnoldus im. ed. Appat ǀ Arnaldus im. ed. ſe zhudi, de taiſte shivali, katire je vidil Pharaon, ſe vſe eno pasho imele per kraju te vode ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Organiſti s. Arnalda tož. ed. 1. → Karnotensis 2. Morda je mišljen Árnold iz Lübecka (umrl 1212), opat, ki je nadaljeval Helmoldovo kroniko Slovanov do 1209. 3. Sv. Árnold (umrl okrog 800), škof, zavetnik glasbenikov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arogántnost -i ž

lastnost človeka, ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in navadno s predrznim, brezobzirnim vedenjem kaže prezir, zaničevanje do drugih; vedenje takega človeka

SINONIMI:

aroganca

GLEJ ŠE SINONIM: domišljavost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

artéški izvír -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

artéški studênec -ega -nca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

artéški vrélec -ega -lca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

artileríst -a m (ȋ)
vojak artilerijske enote, topničar: artilerist je do zadnje granate ostal pri topu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

artíst -a m (ȋ)
1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat; nastop potujoče skupine artistov; življenje cirkuških artistov
2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

artíst -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

artístka -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

artróza -e ž (ọ̑) med.
degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: artroza je najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka; imeti artrozo; artroza kolena / sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

arzénove spojíne -ih -ín ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

asánt -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

asbolán -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

àseksuálka àseksuálke samostalnik ženskega spola [àseksuálka]

ženska, ki ne čuti potrebe po spolnih odnosih

ETIMOLOGIJA: ↑aseksualec

asijanski -a prid. asiški: inu do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem daj. ed. m (III, 512) Navedek se nanaša na dogodek marca ali aprila 1206, ko se je sv. Frančišek Asiški na trgu pred asiško stolnico vpričo škofa javno odpovedal vsem pravicam do dediščine po očetu in mu celo vrnil obleko; → Asizi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

asimilácija -e ž (á)
vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje
// zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje
♦ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; jezikosl. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

asimilacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na asimilacijo: asimilacijski pritisk; asimilacijska politika; asimilacijsko stališče do prebivalcev druge etnične pripadnosti / asimilacijska sposobnost listov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

àsimptomátsko prislov

iz medicine

brez simptomov

SINONIMI:

asimptomatično

brezsimptomno

nesimptomatsko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

áskar in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ)
za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski]
STALNE ZVEZE: askorbinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut

áspra -e ž (ȃ)
num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

astenosfêra -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

astenosfêra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

asteroíd -a m (ȋ)
nav. mn., astron. večjemu meteoritu ali majhnemu planetu podobno nebesno telo, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom: pas asteroidov; površje asteroida
// tako telo, ki občasno zadene ob planete, kjerkoli v notranjem delu sončnega sistema do Jupitra: majhen, ogromen, velikanski asteroid; odkrivanje potencialno nevarnih asteroidov; padec, trk, udarec asteroida; kometi in asteroidi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik]

kdor ima astmo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

astrálni míkrotúbul -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

astronómska jesén -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

astronómska pomlád -e -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

astronómska zíma -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

astronómski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
♦ astron. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled
2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

astronómski mrák -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

astronómsko polétje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

áta -a tudi -e m (á)
v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé]

član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

atavístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na atavizem: atavističen pojav, znak / atavistična dispozicija / atavistična strast do zemlje podedovana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

atej -a samostalnik moškega spola

moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

atelána -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

atelj -ljna* (atel) samostalnik moškega spola

ekspresivno moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: očka

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Aténa -e ž Atene: pelali ſzo ga notri do Athene KŠ 1771, 395

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Atene

Predlog

Aten množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Grčije

IZGOVOR: [aténe], rodilnik [atén]

BESEDOTVORJE: Atenec in Atenčan, Atenka in Atenčanka, Atenčev in Atenčanov, Atenkin in Atenčankin, atenski

ZVEZE: stare Atene

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Aténe Frazemi s sestavino Aténe:
nosíti sôve v Aténe

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

átiška komédija -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

atlántik -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

atlántik -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

atlántska dôba -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

atlántska flórna provínca -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét]

1.

športnik, ki se ukvarja z atletiko

2.

ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...

atól -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

atomizácija -e ž (á)
teh. razpršitev na najmanjše dele: atomizacija tekočega goriva; pren. reševati problem družbene atomizacije; literatura je prišla do razkroja, do atomizacije osebnosti; atomizacija denarnih sredstev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Atomska navada
Pri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

áu in àu [au̯] medm. (ȃ; ȁ)
izraža telesno bolečino: au, do krvi si me zbodel / še au nisem slišal iz njenih ust; prim. av

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Auersperški

Predlog

Auersperškega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

pripadnik kranjske plemiške rodbine

v množini Auersperški kranjska plemiška rodbina

IZGOVOR: [áversperški], rodilnik [áversperškega] in [áu̯ersperški], rodilnik [áu̯ersperškega]

BESEDOTVORJE: Auersperški, Auersperška, auersperški

PRIMERJAJ: Turjaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

augšpurgeriski -a -o (augšpurgeriski, augšpurgeriški) pridevnik

ki se nanaša na Augsburg ali Augsburžane; SODOBNA USTREZNICA: augsburški

FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

TERMINOLOGIJA: augšpurgeriska vera/konfesiona/confessio

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

auto sacramental -- -- m neskl.

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aventurínski glinénec -ega -nca m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

aventurínski krêmen -ega kreména m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avêrzija in averzíja -e ž (é; ȋ)
knjiž. občutek zoprnosti, mržnje, nenaklonjenosti; odpor: čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari; individualna averzija; averzija proti moderni glasbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avêrzija -e in averzíja -e ž, pojm. (é; ȋ) ~ do pijancev odpor, mržnja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avfcug ► ˈau̯fcuk -cuga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju

Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju

Ávgijev Frazemi s sestavino Ávgijev:
Ávgijev hlév, čístiti Ávgijev hlév, očístiti Ávgijev hlév, počístiti Ávgijev hlév

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avgust

Predlog

avgusta samostalnik moškega spola

mesec v letu

IZGOVOR: [au̯gúst], rodilnik [au̯gústa]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avksozigóta -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avrihalkít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl]

iz botanike trobentici podobna gorska rastlina z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Primula auricula

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’

avstrálska léstvica -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avstralski

Predlog

avstralska avstralsko pridevnik

IZGOVOR: [au̯strálski]

ZVEZE: avstralski dolar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ávstromarksíst -a m (ȃ-ȋ)
pristaš avstromarksizma: stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Avstro-Ogrska

Predlog

Avstro-Ogrske samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

avstrijsko cesarstvo po letu 1867

IZGOVOR: [áu̯stro-ógərska], rodilnik [áu̯stro-ógərske]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avténtična razlága -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ávtoagresíven -vna -o (ȃȋ) |napadalen do samega sebe|: biti ~
ávtoagresívnost -i ž, pojm. (ȃȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ávtodestruktíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
razdiralen, uničevalen, razkrojevalen do samega sebe, samodestruktiven: avtodestruktivno dejanje, vedenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avtokláv -a m

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ávtokrítičen -čna -o prid. (ȃ-í)
kritičen do samega sebe; samokritičen: kljub mladosti je bila zelo avtokritična / avtokritičen čut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avtomatizácija -e ž

1.

postopek uvajanja avtomatov, opremljanja z avtomati

SINONIMI:

avtomatiziranje, knj.izroč. avtomacija

2.

ponavljanje česa do stopnje, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti

SINONIMI:

avtomatiziranje, mehanizacija, mehaniziranje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

avtonomíja -e ž (ȋ)
1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija
// knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja
2. delovanje naprave brez uporabe zunanjih virov energije: akumulator omogoča avtonomijo avtomobila do razdalje 560 kilometrov; vgrajena baterija prenosnemu računalniku zagotavlja več ur avtonomije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

avtonómni robót -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ávtopoétika -e ž (ȃ-ẹ́)
kar izraža umetnikov nazor, odnos do lastne umetnosti: antologija predstavlja vrsto avtopoetik in tradicij skozi več literarnih obdobij / čas izrazitih avtopoetik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ázijska čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

azíl -a m (ȋ)
zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantu: dati azil; prosil je za azil pri veleposlaništvu; kršiti, priznati pravico do azila
// zavod za nepreskrbljene, stare ali mladoletne, zavetišče: mladinski azil; azil za stare ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ázimut -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ázimut -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ažȗren -rna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b; od b do d; nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b

b

-- kot imenovalni prilastek

drugi po vrsti:

točka b potrebuje razlage

/ učenci 1. b

♦

glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B

b-

prvi del zloženk

nanašajoč se na b:

hotel B-kategorije

♦

glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

B

Predlog

2 B samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: simbol

bajt

bel

bor

borov

bovis

simbol za trdoto

IZGOVOR: [bə̀], rodilnik [bə̀] tudi [bé], rodilnik [bé]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

babelski -a -o (babelski, babeski) pridevnik

1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski

1.1 v Stari zavezi, v zvezi babelska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost

1.2 v Stari zavezi, v zvezi babelski turen zelo visok stopničasti stolp v Babilonu; SODOBNA USTREZNICA: babilonski stolp; danes podoba brezboštva in človeške ošabnosti v odnosu do Boga

FREKVENCA: 194 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi]

ljubkovalno mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ETIMOLOGIJA: ↑babica

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

»Babica« in »Dedek« kot lastni imeni

Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.

Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.

Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin]

1.

ki je v zvezi z babico 1., pripada babici 1.; SINONIMI: neformalno, primorsko nonin

1.1.

babico 1.

2.

ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo

ETIMOLOGIJA: ↑babica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

babiloniski -a -o (babiloniski, babiloniški, bobiloniski) pridevnik

1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski

1.1 v Stari zavezi, v zvezi babiloniska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost

FREKVENCA: 49 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

babilónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
● babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko
2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bábje pšêno -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bábji bábja bábje pridevnik [bábji]

1.

neformalno, slabšalno ženski

1.1.

neformalno

slabšalno

STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba

babúra babúre samostalnik ženskega spola [babúra]

1.

neformalno, slabšalno ženska, zlasti starejša

2.

paprika s krajšimi in širšimi mesnatimi plodovi

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑baba, v drugem pomenu pod vplivom srb. bàbura in mak. babura

bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška]

1.

poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije

1.1.

2.

zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna

2.1.

zlasti v ruskem okolju

babica

3.

sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj

ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba

Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

backpackerski pridevnik

1.

ki je v zvezi z backpackerji, turisti, ki potujejo z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje

1.1

ki je namenjen za backpackerje, njihov način potovanja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl]

1.

trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj

1.1.

;

SINONIMI:

pegasti badelj

STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti

bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje]

pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]

1.

pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

2.

ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...

bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo]

1.

ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

2.

ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

bajók -a m (ọ̑)
num. papeški novec, kovan od 15. do 19. stoletja:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt]

1.

iz računalništva in informatike izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’

bájt tudi byte -a [bájt] m (ȃ) rač.
mera za količino pomnilnika, navadno osem bitov: USB je napolnil do zadnjega bajta [B]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš]

1.

zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge

1.1.

neformalno

2.

zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...

balȃda -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balagán -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan]

1.

zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...

balena -e (balena, belena) samostalnik ženskega spola

1. največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami; SODOBNA USTREZNICA: kit

1.1 velika morska žival

2. morska pošast

FREKVENCA: 19 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balerínka -e ž (ȋ) nav. mn.
ženski čevelj, podoben baletnim copatom: letos so modne balerinke, od zelo ženstvenih in elegantnih do športnih; obuti balerinke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balétka balétke samostalnik ženskega spola [balétka]

1.

plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: balerina

1.1.

;

SINONIMI:

balerina

FRAZEOLOGIJA: kot baletka
ETIMOLOGIJA: ↑balet

balét na smučéh -a -- -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balétnik balétnika samostalnik moškega spola [balétnik]

1.

plesalec, ki se poklicno ukvarja z baletom

1.1.

FRAZEOLOGIJA: kot baletnik
ETIMOLOGIJA: ↑balet

balíla -e ž (ȋ)
v fašistični Italiji organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balín -a m (ȋ)
najmanjša krogla pri balinanju: zadeti balin
● ostrigli so ga na balin do golega
// zastar. balinanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balín -a m (ȋ) zadeti ~; knj. pog. ostriči na ~ do golega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balín Frazemi s sestavino balín:
bríti se na balín, obrít na balín, obríti kóga na balín, ostríči kóga na balín, ostrížen na balín

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balínati balínam nedovršni glagol [balínati]

1.

ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko

2.

ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist

ETIMOLOGIJA: ↑balin

balínec -nca m (ȋ)
najmanjša krogla pri balinanju; balin: približati balincu
● bil je ostrižen na balinec do golega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče]

igrišče za balinanje

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balón balóna samostalnik moškega spola [balón]

1.

s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov

2.

gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija

3.

velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim

4.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček

FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balónski balónska balónsko pridevnik [balónski]

1.

ki je v zvezi baloni 2.

2.

ki je v zvezi z balonom 1.

3.

ki je v zvezi z balonom 3.

4.

pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom

4.1.

5.

ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost

STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč
ETIMOLOGIJA: ↑balon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Baltski kolodvor

Predlog

Baltskega kolodvora samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

železniška postaja v Sankt Peterburgu

IZGOVOR: [báltski kolodvór], rodilnik [báltskega kolodvóra]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balúster -tra m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balvánsko plézanje -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

balvánsko plézati -- -am nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Bambijev učinek
Zanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

banalizácija banalizácije samostalnik ženskega spola [banalizácija]

delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banaliziranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. banalisation iz frc. banalisation, glej ↑banalen

banalizíranje banalizíranja samostalnik srednjega spola [banalizíranje]

delovanje, proces, pri katerem kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno; SINONIMI: banalizacija

ETIMOLOGIJA: ↑banalizirati

banálnost -i ž (ȃ)
pusta vsakdanjost, obrabljenost, plehkost: kritik očita pesniku banalnost in trivialnost; dolgočasna banalnost pogovora; do banalnosti vsakdanja zgodba; vzvišen nad banalnostjo življenja / prevajalec je zabrisal marsikatero banalnost izvirnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

banána Frazemi s sestavino banána:
banána repúblika, dáti kómu banáno, dobíti banáno, prilépiti kómu banáno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bandima -e (mandiba, bandima, bandiva) samostalnik ženskega spola

odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev

FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bánkster samostalnik moškega spola

slabšalno

kdor pridobiva korist zase in za svoj krog ljudi z nelegalnim ali pollegalnim vplivanjem na finančne, gospodarske tokove države

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

báns samostalnik moškega spola

otroška pesem, pri kateri besedilo spremljajo ponazoritveni gibi

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Banská Štiavnica

Predlog

Banske Štiavnice samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj na Slovaškem

IZGOVOR: [bánska štjáu̯nica], rodilnik [bánske štjáu̯nice]

BESEDOTVORJE: Banskoštiavničan in Štiavničan, Banskoštiavničanka in Štiavničanka, Banskoštiavničanov in Štiavničanov, Banskoštiavničankin in Štiavničankin, banskoštiavniški in štiavniški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

barába -e ž (ȃ)
slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo?
// zastar. postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

barbúta -e ž

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]

1.

sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

barík -a m (ȋ)
(nov) hrastov sod za zorenje vina, ki daje vinu specifičen okus: 225-litrski barik; uporaba rabljenih barikov; klet z bariki / zorenje vina v barikih
// vino, ki (do)zori v takem sodu: srkal je barik; suha vina in bariki; v prid. rabi: barik sod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

baróčna komédija -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

baróčni óder -ega ódra m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

baróčno gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

barọ̑k -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bárokómora -e ž (ȃ-ọ̑)
nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: zdravljenje v barokomori; prevoz ponesrečenega potapljača do bolnišnice z barokomoro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)

barrique glej barík

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Barva »magenta« v slovenščini

Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Barvni krog
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najprimernejši za angleški termin colour wheel , ki na področju likovne teorije označuje shematični prikaz razmerij med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi barvami. V literaturi se pojavljata ustreznika barvno kolo in barvni krog . Kateri termin je ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast]

1.

privzdignjeno ki je iz baržuna 1. ali vsebuje baržun 1.; SINONIMI: žametast, žameten

2.

privzdignjeno ki spominja na baržun 1. ali je tak kot pri baržunu 1.; SINONIMI: žametast, žameten

3.

privzdignjeno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: ekspresivno žameten

STALNE ZVEZE: baržunasti oslez
ETIMOLOGIJA: ↑baržun

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

baselski -a -o [bázəlski] prid. (á)
nanašajoč se na Basel: baselske znamenitosti
♦ rel. baselski koncil koncil v Baslu od 1431 do 1448

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bat1 -a samostalnik moškega spola

lesena palica, podobna večjemu kladivu ali kiju; SODOBNA USTREZNICA: bat

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bateríja Frazemi s sestavino bateríja:
napólniti si bateríje, polníti si bateríje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Baterija s trdnim elektrolitom
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin solid-state battery , ki označuje vrsto baterije z elektrolitom v trdnem stanju. Najprej smo razmišljali o zvezi baterija s trdnim elektrolitom , potem pa smo pomislili, da bi morda bila še ustreznejša levoprilastkovna zveza trdninska baterija . Poleg tega nas zanima, ali je kot jedrno sestavino termina v tem primeru bolje uporabiti baterijo ali akumulator . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

batiál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

batiál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

batiálni môrski sedimènt -ega -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

batiálni pás -ega pasú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

batiálno mórje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bátipelagiál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

batipelagiál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.

2.

kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.

2.1.

kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.

2.2.

kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.

3.

v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.

4.

čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024

báza1 -e ž (ā)
1. osnova, podlaga: materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; vse to so izvedli na prostovoljni bazi
// bistvena sestavina: lak na acetonski bazi
// na kar se kdo opira, zanaša: močna, široka, zvesta volilna baza
2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo zlasti vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke
// kraj, ki služi podpori, oskrbi, izvajanju česa sploh: avtocestna, vzdrževalna baza; logistična, tehnična baza; stalna, tradicionalna baza / učne baze za izpopolnjevanje, prakso (bodočih) zdravnikov
3. zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih: shraniti, vnesti, vpisati v bazo; bibliografska, informacijska, relacijska baza; vpogled v bazo; osnovno, zahtevno delo z bazami / obsežna podatkovna baza; elektronska, računalniška, virtualna baza
♦ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bazáltna rogováča -e -e ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bazáltna skórja -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bazáltno stêklo -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bazanski -a -o (bazanski, basanski°) pridevnik

ki se nanaša na deželo Bašan; SODOBNA USTREZNICA: bašanski

FREKVENCA: 10 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bazedovka

Predlog

bazedovke samostalnik ženskega spola

manj formalno bolezen

IZGOVOR: [bázedou̯ka], rodilnik [bázedou̯ke]

PRIMERJAJ: Basedow, Basedowov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

bázična kamnína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.