Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

mrtvoud
ESSJ mrtvoud
Gradivo
mrtvoȗd m, g -a ‘možganska kap’, mrtvoud ga je zadel v roko ‘ima ohromelo roko zaradi možganske kapi’ (starinsko – SSKJ), mrtvoúd, g -úda ‘možganska kap’, mrtúd ‘isto’ (Pleteršnik); tolm. ˈmǝrtwaˈuđ (Čujec Stres 2010–2014).
Denom mrtvoūden adj, f -dna ‘ohromel, hrom’ (starinsko – SSKJ); tolm. ˈmǝrtwaˈu:đǝn ‘hrom’ (Čujec Stres 2010–2014).
19. st.: mert-údniza ‘Schlagfluss’ (Murko 1833a), mert-údnica ‘Schlagfluss’ (Janežič 1851), mertudnica ‘Schlagfluss’ (Cigale 1860).
19. st.: mert-úd ‘Schlagfluss’ (Murko 1833a), mert-úd ‘Schlagfluss’ (Janežič 1851), mertud ‘Schlagfluss’ (Cigale 1860), mrtúd ‘Lähme, Lähmung, Lethargie’ (Janežič 1893).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *mr̥tu̯ȍd (?) m ‘(bolezen,) ki mrtviči/hromi’.
< psl. dial. *mьrtu̯òdъ (?) m ‘(bolezen,) ki mrtviči/hromi’.
Etimološka razlaga
Zaradi starejših zapisov tipa mrtúd je Koštiál, ČJKZ 4, 1924, 12, sklepal, da to ni kompoz *mrtvo-ud iz mŕtev adj ‘mortuus’ + ȗd m ‘pars corporis’, ki jo nakazujejo zapisi po letu 1860, ampak da spada beseda v starejšo plast kompoz z drugim členom *-dъ < pide. *-dhH1-o- iz ničtostopenjskega korena *dheH1- v sekundarnem pomenu ‘delati’ (ob primarnem ‘položiti’), ki tako kot v sln. svilod m ‘sviloprejka’ ( svilod) nastopa v funkciji nomena agentis *mьrtu̯o-dъ ‘(bolezen,) ki dela mrtvo, ki (ude) mrtviči’. Morfemizacija v mrtvo-ud je zato verjetno mlada in ljudskoetimološka.
Kompoz iz mŕtev adj ‘mortuus’ in ȗd m ‘pars corporis’ bi bil pridevniški tipa gologlav, bosonog (Koštiál l.c.) in ne samostalniški, kot je izpričano.
Možno je, da se je refleks kompoz *mr̥tu̯o-dhH1-ó-s > psl. *mьrtu̯òdъ > sln. *mr̥tu̯ȍd v slovenščini zaradi izoliranosti v drugem delu naslonil na sln. ȗd ‘membrum’. Ob sln. izhodišču *mr̥tu̯ȍd fonetičnega razvoja zaporedja -u- iz -vo- tipa tȗr < tvọ̑r < psl. *tu̯ȍrъ, ki ga je predpostavil Koštiál l.c., namreč ne pričakujemo.
Podobno motivirano s semom ‘mrtev’ je poimenovanje za možgansko kap v č. mrtvice ‘mrtvoud’.
V ESSJ: II:204; IV, 41 navedeno inrtud je tiskarska napaka za mrtud.
Povezave
mrtev
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika