*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
à3 cit. predl. z abl. iz, od: taku resklada ta s: text Cornelius à lapide ǀ Sakaj ſimon à Caſſia pravi ǀ Pishe Jacobus à Vitriaco ǀ S. Dionyſius pak pravi, de Jubilæum pride à Jubilando, od veſſelja ǀ pravi Cornelius â Lapide ǀ Firshtna Felix á Sancta Severina ← lat. ā, ab ‛od, iz’; → ab
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Abarija [abarȋja] samostalnik ženskega spola
Skitija, tj. zgodovinska pokrajina severno od Črnega in Kaspijskega morja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
abba – samostalnik moškega spola
biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
A B C [ā bẹ̄ cẹ̄
] večbesedna leksemska enota
] večbesedna leksemska enotazačetek slovarja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
abominatio – samostalnik ženskega spola
gnusoba
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
abronek m, F2, pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
absolucija -e (absolucija, absolacja°, absalucija) samostalnik ženskega spola
1. versko oznanitev odpuščanja grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odveza
2. besedilo oznanitve odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 96 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: privata absolucija
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
absolviran -a -o deležnik
versko, od česa ki mu je dano odpuščanje grehov, odveza; SODOBNA USTREZNICA: odvezan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo: nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol
versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ad gl. od ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ad
GLEJ: od
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ádamov -a -o prid. Adamov: Ádamovo dejte, doszta de ti ſztrahá KM 1783, 284; Ádamovo dejte vszáko more mrejti KOJ 1845, 131; vſzega Ádamovoga pokolejnya KŠ 1754, 114; Od Ádamovoga ſziná KM 1796, 9; Po Ádamovom ſzpadáji KŠ 1754, 251; Od Ádamovi drügi Oſztánkov KM 1796, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Adamov -a prid. Adamov: Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola
biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec
FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
adiaforist -a samostalnik moškega spola
pristaš nauka luteranskega teologa Filipa Melanchthona, ki je bil v nebistvenih teoloških vprašanjih blizu katoliškemu nauku, v vprašanju evharistije pa švicarskim reformatorjem; SODOBNA USTREZNICA: filipist
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
adramitiski -a -o pridevnik
ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
adraš [adráš] samostalnik moškega spola
hrast z zimzelenimi listi; črnika, LATINSKO: Quercus ilex
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Adriánci -nec m mn. Adrianci, kraj v Prekmurju: Adriánci (od Sz. Adriana Mántrnika tak ozváni) KOJ 1845, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
adrianitiski -a -o pridevnik
ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
advent -a samostalnik moškega spola
1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent
2. (Kristusov) prihod na svet
FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
afinski -a -o pridevnik
slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Afrikanski -ega prid. osebno lastno ime Afriški: berem od Scipiona Affrikanskiga rod. ed. m (I/1, 190) → Scipio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola
biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Agarenar -ja m prebivalsko lastno ime Agarjan: Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba: Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rajshali Agarenary im. mn., kateri ſo bily Ajdje (I/1, 182) Agarján, stcslovan. agarěninъ, lat. Agarenus ← gr. ἀγαρηνός, naziv za muslimana, Turka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ageas m osebno lastno ime Na letu pride Aggæas im. ed. Prerok od Boga poslan (IV, 218) → Ageus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ágnec -a m jagnje: ino Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; i pripravili ſzo te ágnecz vüzenſzki KŠ 1771, 88; gda bi ágnecza vüzenſzkoga klali KŠ 1771, 146; ágnyeczi KM 1796, 61; Zaká jôcses, máli ágnec KAJ 1870, 101; pren. ti ſzi on Agnecz Bosi, ki odimles toga ſzveita grehe SM 1747, 59; Ar te Agnecz, ſteri je naſzreidi SM 1747, 31; vnebéſza Na gostüvanye Ágnecza KŠ 1754, 259; od Ágnecza Kriſztusa KŠ 1754, 123; zvajoucsi Kriſztusa za ágnecza KŠ 1771, 762; Ágnyecz Bo'si, ki odjímles KM 1783, 10; Kriſztus ágnecz Bo'zi BKM 1789, 133
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
agoštánski -a -o prid. avgsburški: nikaj neznajoucsi od Agosztanszke vere KOJ (1914), 133
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Agripa -a m osebno lastno ime Agripa: inu gdu nevej de Herodesh Agripa im. ed. je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ Iudouski krajl Agrippa im. ed. ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ ſim bral od agrippa rod. ed., kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia ǀ Menenia kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa rod. ed. milu ſe ie iokol 1. → Herodež 1. 2. Agrípa, služabnik rimskega gospoda → Menenija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ahab -a m osebno lastno ime Ahab: Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ahan -a m osebno lastno ime Ahan: Ti, ti ta tatinski Achan im. ed., kateri kar moresh ukradesh ǀ tatinski kakor Achan im. ed. ǀ ta je bil en tat, kakor Ackan im. ed. ǀ od tiga folsh Preroka Balama: od Achana rod. ed. Ahán, Karmijev sin, ki je ukradel predmete zakletve in bil zato skupaj s svojo družino in živino kamenjan (SP Joz 7,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ahaz m osebno lastno ime Ahaz: Krajl Achaz im. ed., od Kateriga stoij piſsanu (I/2, 47) ǀ sakaj bi bili huishi kakor Achaz im. ed., od kateriga Svetu piſſmu pravi (IV, 191) Aház, izraelski kralj, sin kralja Jotama (SP 2 Kr 15,38, Mt 1,9)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ahiles -a m osebno lastno ime Ahil: Achilles im. ed. Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem oblezhe ǀ de bi glavo imèli s'shelesa … ſerze kakor Akilles im. ed. ǀ ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa rod. ed. ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa rod. ed. ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou Ahíl, gr. Ἀχιλλεύς, lat. Achilles, mirmidonski kralj, gr. junak pred Trojo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aj3 medmet
1. v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.1 izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. izraža začudenje, ogorčenje; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, nestrinjanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 navadno v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
7.1 izraža zadovoljstvo ob ugotovitvi, mnenju; SODOBNA USTREZNICA: ah
7.2 izraža privoščljivost; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. izraža spodbudo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no
9. izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
10. izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
10.1 izraža vdano prepričanje o povedanem; SODOBNA USTREZNICA: o
FREKVENCA: 57 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ajd -a m ajd, pogan: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik
1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ajdovsko (ajdovsku, ajdosku) prislov
1. v Novi zavezi izraža način, lasten posamezniku, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogansko
2. protestansko izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ȃjer, -rja, m. die mit Dunst erfüllte Atmosphäre: od ajerja ne vidim morja, Notr.-Levst. (Rok.), Štrek.; — prim. gr. ἀήρ, stsl. aerъ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola
1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema
1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe
FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ajfrarski -a -o pridevnik
FREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ajfrati -am nedovršni glagol
1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ajgenšaft -i samostalnik ženskega spola
kar osebo, stvar določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega; SODOBNA USTREZNICA: značilnost
FREKVENCA: 12 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ajski -a -o pridevnik
ki se nanaša na mesto Aj; SODOBNA USTREZNICA: ajski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ako vez., F25, agesis, li daile aku ti hozheṡh; an, aku je; capsis, vṡami aku hozheṡh; libet, aku lubi, aku dopade, dopade, lubi; ni, aku ne, zhe ne; nisi, aku, ſamuzh, ampák; prolusio, naprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku ta ygra bode prou, ali nikár; proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je, aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim; quamquam, De bi ravnu, aku ravnu; secundè, aku od kodai; ſi, aku, debi: ſi fieri potest, aku je mogozhe; ſicubi, aku kei; ſin, akune; ſiquando, aku kadai; ſiquid, aku kai; ſiquis siqua, siquod, aku gdú; ſi ullus, aku gdú; utrùm, aku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ako1 (aku, ako, oku) veznik
1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 s povednim naklonom
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
1.2 s pogojnim naklonom
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1 s povednim naklonom
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
2.2 s pogojnim naklonom
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ako2 (aku, ako) členek
1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v zvezi ako – ali/oli za izražanje izbire
2. v spremnih besedilih za uvajanje napovednega, povzemalnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: ali
3. redko za uvajanje želelnih stavkov; SODOBNA USTREZNICA: o da
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Albertus -ta m osebno lastno ime Albert, Albreht: Albertus im. ed. Magnus tudi pravi de sa volo tiga je shal v'Nebu ǀ Albertus im. ed. Belgarski Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda ǀ Albertus im. ed. Vvoleſtain Kateri nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit ǀ odgovorj Albertus im. ed. Campenſis ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus im. ed. ta I ǀ Vladislaus Alberta rod. ed. Ogerskiga krajla ſyn 1. Sv. Álbert Véliki, srlat. Albertus Magnus (pribl. 1200–80), dominikanec, sholastičen filozof, učitelj Tomaža Akvinskega 2. Verjetno je mišljen Álbert, vladar katoliške Nizozemske (1599–1621). 3. → Voleštajn 4. → Kampensis 5. Álbreht I. (1255–1308), nem. cesar 6. Álbert II., ogrski kralj (1438–39)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
alcedines cit. mn. vodomci: Isidorus pishe od teh tiz Alcedines im. mn. imenovanih, de lete njeh gnesdu ſturè na skalah raven morja, inu dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu (I/2, 69) ← lat. alcēdo ž ‛vodomec’, mn. alcēdines; sredozemski vodomci valijo jajca v času, ko na morju vlada brezvetrje.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Alciatus m osebno lastno ime Alcijat: kakor od Shtorkil pishe Alciatus im. ed. (I/1, 175) ǀ sa tiga volo ſo vſy dolshni petelina zhaſtiti, kakor je sapiſſanu puſtil ta Vuzheni Alciotus im. ed. (IV, 343) Andrêj Alciját, it. Andrea Alciati (1492–1550), pisec pravnih, zgodovinskih in literarnih knjig
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Alcid -a m osebno lastno ime Alkeid, tj. Herakles: Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida rod. ed., ſo njega malali s' Leuvio kosho, de bi dali ſaſtopit, de on je poſtaulen v' shtivejne teh Bogou (III, 102) Gr. bajeslovni junak Hêrakles, gr. Ἡρακλῆς, simbol moči in možatosti, se je po starem očetu Alkaju imenoval tudi Alkeíd, gr. Ἀλκείδης, lat. Alcides; → Herkules 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aldüvàti -ǘjem nedov. darovati, žrtvovati: te iſzte áldove cse ſztoukrát áldüje KŠ 1771, 688; tebi aldüjem moj Boug KM 1783, 3
aldüvajóuči tudi aldüjóuči -a -e darujoč, žrtvujoč: ſzam ſzebe áldüvajoucsi KŠ 1771, 683; poſzujhni milosztivno âldüvajoucsega Redovnika molitve KM 1783, 108; Áldüjoucs BKM 1789, 86
áldüvani -a -o darovan, žrtvovan: nedú'zno áldüvan KAJ 1848, 117; Od bolvanom áldüvani pa známo KŠ 1771, 504; Ocsi Nebeſzkomi aldüvani KMK 1780, 108
aldüvajóuči tudi aldüjóuči -a -e darujoč, žrtvujoč: ſzam ſzebe áldüvajoucsi KŠ 1771, 683; poſzujhni milosztivno âldüvajoucsega Redovnika molitve KM 1783, 108; Áldüjoucs BKM 1789, 86
áldüvani -a -o darovan, žrtvovan: nedú'zno áldüvan KAJ 1848, 117; Od bolvanom áldüvani pa známo KŠ 1771, 504; Ocsi Nebeſzkomi aldüvani KMK 1780, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Alegambes m osebno lastno ime Alegambe: kakor je bil ſturil uni bogaboyezhi Duhouni od kateriga piſſe Alegambes im. ed. (V, 527) Fílip Alegámbe (1592–1652), jezuit, zgodovinopisec, avtor dela Bibliotheca scriptorum Societatis Jesu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aleksandrijski -a -o (aleksandriski) pridevnik
ki se nanaša na Aleksandrijo; SODOBNA USTREZNICA: aleksandrijski
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aleluja2 medm. aleluja: Zhaſt Bogu bodi. Kateri naſs ie od ſmerti, inu pakla reshil. Alleluia ǀ Bugaio, Alleluja srezheio, zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio → aleluja1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aleluja1 (aleluja, haleluja) nesklonljivo, samostalnik predvidoma moškega spola
obredni enobesedni slavilni (velikonočni) spev; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: 12 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet
izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Alemeon -a m osebno lastno ime Alemeon (?): kakor uni is imenam Alemeon im. ed., Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi ǀ Od tiga Alemeona rod. ed. ſim bral, de on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa (V, 486) Morda je mišljen Alémeon, gr. tragiški junak. Vendar ni izključena napaka, namreč da je mišljen Alkmeon II., Megaklov oče; → Megakl(es).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Alfonz(us) -za m osebno lastno ime Alfonz: Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ali vez.
1. ali: skoulniki eden ali dvá kraiczara dati TF 1715, 4; Nouvi Zákon ali Testamentom KŠ 1771, Ala; ka bi vörvali ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Csi ogen, ali vojszka, vzeme BKM 1789, 10; csi obetesá, ali 'saloſzt ga obide SIZ 1807, 5; haszek, ali diko KOJ 1833, VII; privoli ali nê AI 1875, kaz. br. 2; szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7
2. toda: Ali oh jai ino jai! TF 1715, 3; Ali náz obarui od vſzega hüdoga ABC 1725, A4b; Ali jaſz neznam Goſzpodne moih grehov velikoucse SM 1747, 68; Ali dönok tiszto je to právo vadlüvanye KŠ 1754, 10b; je mr’u, ali je trétyi dén je gori ſztano KŠ 1771, 3; Angyelje volo májo, ali tejla nemajo KMK 1780, 9; Zdaj me 'se denejo v-grob moj, Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; Ali mogocse bode sto pitao BRM 1823, II; ali oni szo ga preovládali KOJ 1848, 8; ali naszkoroma eden boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3
1. ali: skoulniki eden ali dvá kraiczara dati TF 1715, 4; Nouvi Zákon ali Testamentom KŠ 1771, Ala; ka bi vörvali ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Csi ogen, ali vojszka, vzeme BKM 1789, 10; csi obetesá, ali 'saloſzt ga obide SIZ 1807, 5; haszek, ali diko KOJ 1833, VII; privoli ali nê AI 1875, kaz. br. 2; szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7
2. toda: Ali oh jai ino jai! TF 1715, 3; Ali náz obarui od vſzega hüdoga ABC 1725, A4b; Ali jaſz neznam Goſzpodne moih grehov velikoucse SM 1747, 68; Ali dönok tiszto je to právo vadlüvanye KŠ 1754, 10b; je mr’u, ali je trétyi dén je gori ſztano KŠ 1771, 3; Angyelje volo májo, ali tejla nemajo KMK 1780, 9; Zdaj me 'se denejo v-grob moj, Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; Ali mogocse bode sto pitao BRM 1823, II; ali oni szo ga preovládali KOJ 1848, 8; ali naszkoroma eden boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Alkantara ž zemljepisno lastno ime Alcantarade Alkantara cit. pril. osebno lastno ime iz Alcantare: Nam bo poterdil Petrus de Alcantara (II, 121) Alcántara, mesto v španski provinci Cáceres, ki ga je 1217 pred Mavri ubranil 1156 ustanovljeni vojaško-verski viteški red, od tedaj poimenovan red iz Alcantare.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Alkoran -a m stvarno lastno ime Koran: Mahomet pak od kershenikou v' ſvojm Alcoranu mest. ed. je sapiſſanu puſtil (IV, 19) ← arab. al ḳur'ān ‛koran’; → Alkaran
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
alkoran -a samostalnik moškega spola
temeljna knjiga muslimanske vere; SODOBNA USTREZNICA: koran
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
almarica -e ž omarica: mu dadò kluzh od Svete almarize rod. ed. (V, 600) → almara
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
almožen -žna samostalnik moškega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
FREKVENCA: 48 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
TERMINOLOGIJA: flegar almožne
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
almožno -a (almožno, almužno) samostalnik srednjega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
FREKVENCA: 18 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aloe nesklonljivo, samostalnik –
dragocena dišava iz agavi podobne tropske rastline z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja
FREKVENCA: 15 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aloes -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola
1. agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja
1.1 dragocena dišava iz te rastline
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
altar -ja/-a samostalnik moškega spola
1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa
2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar
3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih
TERMINOLOGIJA: altar žganega ofrovanja, gorski altar, kadilni altar, služabnik altarja, služiti/streči altarju / vardevati altarja, zakrament altarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
altman -a (altman, auptman, haubtman, altmon) samostalnik moškega spola
1. poveljnik vojaške enote; SODOBNA USTREZNICA: častnik
2. kdor ima, izvaja oblast na kakem področju; SODOBNA USTREZNICA: oblastnik
FREKVENCA: 144 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
altmonov -a -o (altmonov, auptmanov) pridevnik
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
alvernenski -a prid. alvernski: kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga rod. ed. m, od S. Amata Senonenskiga (IV, 315) → Alvernija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Alvernija ž zemljepisno lastno ime Alverna: yh je bil prejel na hribu Alvernia im. ed. (III, 511) de Alvernia cit. pril. alvernski: Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa de Alvernia Alvêrna, gora, na katero se je 1. avgusta 1224 umaknil sv. Frančišek Asiški, kjer je po razsvetljenju dobil Kristusove rane.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Aman -a m osebno lastno ime Haman: Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Amarila [amarȋla] samostalnik ženskega spola
Amarilida
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Amat(us) -ta m osebno lastno ime Amat: kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga, od S. Amata rod. ed. Senonenskiga S. Thomasha Cantuarienskiga, letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant (IV, 315) Dostopna literatura navaja dva svetnika s tem imenom: sv. Amáta iz Remiremonta (565–625), → Amasus, in sv. Amáta iz Sittna (umrl pribl. 690). Srlat. Senonensis je sicer pridevnik iz frc. krajevnega imena Sens.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ambrosius m osebno lastno ime Ambrozij, Ambrož: S: Ambrosius im. ed. sastopi od Christuſa ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Ambroſius. im. ed. Anſelmus → Ambrož
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
amen [ȃmen] členek
zaključuje molitev; amen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
amen3 medmet
1. izraža resničnost, potrditev; SODOBNA USTREZNICA: amen
1.1 v zvezi reči amen z besedami izraziti mnenje, da je kaj prej izrečenega v skladu z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: strinjati se
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Amonitar -ja m prebivalsko lastno ime Amonec: Ammonitery im. mn. ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili (I/2, 209) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) ǀ preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje tož. mn. (IV, 178) Amónci, gr. Ἀμμανὶτες, prebivalci kraljestva Amon vzhodno od Jordana z glavnim mestom Rabat, danes Aman, sovražniki Izraelcev (SP 2 Sam 23,37)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
amoniterski -a -o pridevnik
ki je povezan z Amonci; SODOBNA USTREZNICA: amonski
FREKVENCA: 12 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ampak vez. ampak: drugiga nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna keha ǀ NiKdar na shpegaj inu negledaj na grehe teh drugih, ampaK ſam tvoio vejſt, inu ſerze premiſli ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu ſte prasnuvali ǀ Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit, ampàk taku dolgu vlezheio dokler pozhio ǀ yh nej mogal vezh preneſti, ampact yh je hotel konzhati ǀ skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu ǀ Taku tudi Angelom je bilu premankalu beſsedij, ampaKſamù ſo djali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ampak (ampak, anpak) veznik
1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
1.3 za omejevanje, izvzemanje
1.4 za stopnjevanje
2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta
4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ana -e ž osebno lastno ime 1. Ana: Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana: Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ananija(s) -sa m osebno lastno ime 1. Hananja: Sakaj tudi Anania im. ed. Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Anania im. ed., Azaria, inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ de nej shkodoval Ananiasu daj. ed., Azariasu, inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania tož. ed., Azaria, inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij 2. Hananija: Anania im. ed., inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali ǀ spumnite de Annania im. ed. inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ta neſrezhni Ananias im. ed., inu njegova shena ſaphira ǀ Glihi vishi S. Peter je djal timu leshnivimu Ananiaſu daj. ed. ǀ je djal od S. Paula k' Annaniaſu daj. ed. 1. Hananjá, lat. V Ananias, eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6, 3,19); → Sidrah. 2. Hananíja, lat. V Ananias, mož, ki je z vednostjo žene Safire prodal posestvo, del izkupička dal apostolom, del pa zamolčal. Ko ga je sv. Peter povprašal po resnici, je umrl (SP Apd 5,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Anas -a m osebno lastno ime Hana: Sydj ta offertni Annas im. ed. s' to Judousko Gosbodo ǀ Od Annasa rod. ed. ga pelleio h' Kaiffeshu ǀ s'verta Getſemani k'Annasu daj. ed., kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu, inu ſupet Pilatuſsu ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu daj. ed. Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà Hána, gr. Ἅννας, lat. V Annas, veliki duhovnik (6–15), Setijev sin, ki je tudi po preteku svoje službe ohranil naslov in velik vpliv (SP Lk 3,2).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Anasagoras -ra m osebno lastno ime Anaksagora: Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga pametniga zhloveka Anaſſagoras im. ed. imenovaniga ǀ Pishe Laertius de letemu Anaſſagaru daj. ed. je bil en njegou ſoſſed eno praudo obudil (V, 572) ← it. Anassagora; → Anaksagoras
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Anastazi(us) -sa/-ija m osebno lastno ime Anastazij: S. Anaſtasius im. ed. pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ kakor pravi S. Anaſthasius im. ed. Niceta ǀ Ceſſar Anaſthaſius im. ed. je imel v' ſvojm Duori Riſſe ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius im. ed. Ariamno ǀ pishe Carolus Sigonius od Ceſſaria Anaſthaſia rod. ed. ǀ Glihi vishi je bil nasaj piſſal S. Anaſtaſiuſu daj. ed. Antiochenskimu Shkofu ǀ ſe imajo maszhovati zhes tiga hudobniga Ceſarja Anastasia tož. ed. 1. Sv. Anastázij, antiohijski patriarh (561–599) 2. Anastázij Silenciárij, lat. Anastasius Silentiarius, vzhodnorimski cesar (491–518) nizkega rodu 3. → Nicemus, → Niceta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
anati se -am se dovršni in nedovršni glagol
1. dov., kogarod. zavestno narediti, da ne pride do stika s kom oz. da osebek česa zaželenega nima več; SODOBNA USTREZNICA: izogniti se, odpovedati se
2. nedov., negotovo, kot slovarski zgled držati skupaj, vzdrževati, obsegati, vsebovati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
andel -dla m kupčija, opravek: Margeta pravi nebò nezh s' andla rod. ed., jeſt imam drugo kupzhio ǀ bulshi kup, bushi kup ſturite, ſizer gremo prozh, inu nebò nezh is andla rod. ed. ǀ vſy vashi andli im. mn. ſrezhnu vam ſo od rok shli ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu rod. mn. vashimu ſtanu ſpodobnyh ǀ Moshje dokler imaio andle tož. mn., opravila, inu shlushbe veliku krat ſe skregaio ǀ per teh greshnih andlah mest. mn. nihdar nej ste saspani ǀ hodi po enih gvishnih andlah mest. mn., od katerih n'hozhem govorit ǀ ſramoshlivoſt v'govorjeni, v'andlah mest. mn. praviza ← nem. Handel < srvnem. handel ‛kupčija’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
andel1 -dla (andel, handel) samostalnik moškega spola
1. dejanje, dejavnost, s katero se kaj uresniči
2. dejavnost, navadno gospodarska, za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: posel
2.1 kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje, kupčevanje
2.2 dogovor o spremembi lastništva česa s plačilom dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: kupčija
3. kar je, se dogaja in ni podrobneje poimenovano; SODOBNA USTREZNICA: stvar, reč
3.1 kar je, se dogaja in je natančneje določeno v sobesedilu
FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih
TERMINOLOGIJA: pravdni andel
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
andoht -i ž pobožnost: Vſsa svetust, inu andoht im. ed. eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ Numa Pompilius ie mozhnu sfaril taiste, Kateri ſo pres prave andohti rod. ed. Malikam offrovali ǀ de bi moji andohti daj. ed., inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti daj. ed. nagnenu, inu h'ſtrahu Boshimu ǀ on ſuſebno andoht tož. ed. je imel pruti Marij pres madesha pozheti ǀ s' pravo andohtio or. ed. bodo k' Pridigam hodili ǀ s' takorshno veliko andahtio or. ed. je ta sadnikrat prejel Tu S. S. Reshnu Tellu ǀ sa kateriga volo ſe ſo poſtili, almoshno dalli, s'andohtio or. ed., inu pohleunostio Svetu Reshnu Telu preieli ← srvnem. andāht ‛pozornost, pobožnost’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
andoht -i (andoht, andaht) samostalnik ženskega spola
1. zavestna (miselna) zbranost; SODOBNA USTREZNICA: pozornost, predanost
2. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
3. v zvezi z lasten pamet, premislek, presoja
4. velika prizadevnost, navdušenje za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost
5. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh; SODOBNA USTREZNICA: zaobljuba
FREKVENCA: 109 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
andohtiv -a -o pridevnik
1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
andohtivo (andohtivu, andohtivo) prislov
izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik
1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč
FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
andohtljivo (andohtlivu) prislov
1. izraža ravnanje po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe
2. izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Andoinus m osebno lastno ime Antonij (?): Zhe S. Andoinus im. ed. Shpanigarjom je bil desh sphroſſil (IV, 438) Morda je mišljen eden od več svetnikov z imenom Antónij, srlat. Antonius.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Andráš -a m Andrej, Andraž: po Zeitler Andrási TF 1715, 1; Andráſa KŠ 1771, 12; Szvéti András KM 1783, 93; od Leykam Andrása KOJ 1833, I
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Andréjci -jec m mn. Andrejci, kraj v Prekmurju: Andrejci (od Sz. Andrása Ap) KOJ 1845, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
andriski -a -o pridevnik
ki se nanaša na otok Andros; SODOBNA USTREZNICA: androški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Andronikus -ka m osebno lastno ime Andronik: Menem de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva, katerimu Andronicus im. ed. je bil en tern sderl s'noge, zhes veliku lejt ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize k'ſmerti ſo obſojeni bily, inu dokler tudi Andronicus im. ed. to ſmert ſi je bil sashlushil, inu raunu ta levu ga je imel restargat, ali kakor levu Andronika tož. ed. sagleda ga posna, inu mu nezh nu ne ſturj (I/1, 176) Sv. Andrónik, mučen pod Dioklecijanom pribl. 304
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
angelc -a m angel, angelček: oblizhe imate Kakor en Angelz im. ed. ǀ Bug s'kusi dobre miſli, s'kusi Pridigarje, Spovednike, inu Angelza tož. ed. Variha, inu S: Vuzhenike tebe je sa myr proſsil ǀ kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza im. dv. ǀ Angelzi im. mn. ſo is Nebes doli pershli ǀ Angelzy im. mn. ſo njemu urata odperali ǀ Angelzij im. mn. ſo njegovo dusho vſeli ǀ dokler Anglezi im. mn. Mario Divizo ſo sposnali sa ſvojo Gospo ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu rod. mn., inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ Angely ſo hiteli shivat, inu taku rekozh is Angelzou rod. mn. shnidary ratali ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze tož. mn. Variche → angel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
angelc -a samostalnik moškega spola
ekspresivno dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila; SODOBNA USTREZNICA: angelček
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
angelika ž, F4, caulias, -liae, ena voda s'eniga ẛeliṡzha, kateru je Angeliki glyh oẛmena; laserpitium, -tÿ, je en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhe, de je naſha tá dobru diſheza angelica; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; ſilphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio de letú ṡeliṡzhe je angelica
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik
2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski
FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
àngjel in àngel -a tudi àngjeo -ela m angel: Tvoj Sz. Angyel TF 1715, 47; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; Posli Goſzpodne tvoje ſzvéte Angele SM 1747, 64; naj bodo okouli náſz tvoji Sz. Angyelje KŠ 1754, 224; Angyel Goſzpodnov ſze je nyemi ſzkázao KŠ 1771, 6; ſzo oſztanoli vſzi Angyelje vu Bo'soj miloſcsi KMK 1780, 10; Bo'zi angyel BKM 1789, 39; Angyeo KM 1790; Teda od angyalov k-Bougi ſze odneſzé SŠ 1796, 25; ſzo ga Angyelje zvisávali BRM 1823, 4; ti szi mi angel mira KAJ 1848, 3; Kak angelje v-szvetloszti KAJ 1848, 7; szi ga nihao od angelov TA 1848, 7; I z-angelmi szvét’ szpévali KAJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aniti -grem nedovršni glagol
samo v 3. osebi, kaj; koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
anno (Christi) cit. prisl. v letu (gospodovem): v'tem Mesti Taranto, anno 1531 (I/1, 87) ǀ Pishe Luca Vuadingus anno Chriſti 1318 (IV, 99) ← lat. annō ‛v letu, leta’, abl. od annus ‛leto’ (in rod. od Christus ‛Kristus’)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
antikati -čem nedovršni glagol
samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
antikrist -a (antikrišt, antikrist) samostalnik moškega spola
1. kdor zanika Kristusovo božanstvo in/ali deluje proti njegovemu nauku; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
1.1 kdor služi satanu; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
antikristov2 -a -o (antikrištov, antikristov) pridevnik
FREKVENCA: 89 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
antikristusov -a -o pridevnik
FREKVENCA: 21 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Antikrìstuš -a m Antikrist: od Antikriſztuſa KŠ 1771, 625
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Antiohus -h(us)a m osebno lastno ime Antioh: Ie taisti boganerodni Antiochus im. ed., kateri hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara ǀ Zhe truplu she shiviga Krajla Antiocha rod. ed. ie taku ſmerdelu ǀ koku imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa … Krajla Anticha rod. ed. ǀ bi ſe moglu meni sgoditi, kakor timu greshnimu Antiohu daj. ed. ǀ kozhia ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa tož. ed. pobila ǀ Ty oherni Antiochi im. mn. bi Zerkounu blagu nekradili Antíoh Epifán, gr. Ἀντίοχος Ἐπιφάνης, makedonski kralj Sirije (174–164 pr. Kr.) je preganjal Jude, ki so se osvobodili pod vodstvom Juda Makabejca (SP 1 Mkb 1,10).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Antistenes -na m osebno lastno ime Antisten: Antiſthenes im. ed. Philoſophus pak je djal ǀ Antistenes im. ed. Philoſophus je ſuojo modrust taku dragu predajal ǀ kar ſim bral od Antiſtena rod. ed. Philoſopha Antísten, gr. Ἀντισϑένης (444–366 pr. Kr.), filozof, Sokratov učenec, eden ustanoviteljev kinične šole
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Antolin -a m osebno lastno ime Antolin: Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda Antolina rod. ed. Generala (III, 88) Na robu je referenca Pad. Chriſt polj.2.c.3 par. 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
antverh -a (antverh, andverh, handverh) samostalnik moškega spola
dejavnost, ki se opravlja poklicno in pri kateri se navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelstvo, obrt
FREKVENCA: 39 pojavitev v 14 delih
TERMINOLOGIJA: cevg k antverhu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
antverhar -ja samostalnik moškega spola
kdor poklicno, navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelec, obrtnik
FREKVENCA: 38 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
antvert1 -a (antvert, antvart) samostalnik moškega spola
besedni odziv na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovor
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
FRAZEOLOGIJA: dati antvert
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
antvila -e (antvila, antvela) samostalnik ženskega spola
1. manjši kos blaga, namenjen za zavijanje, pokrivanje, brisanje česa; SODOBNA USTREZNICA: robec
1.1 podolgovat daljši kos blaga, namenjen za povijanje česa; SODOBNA USTREZNICA: povoj
FREKVENCA: 18 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol
1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
anvzeti si -vzamem si dovršni glagol
kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
anžigel* -gla (anžigel*, anžidil) samostalnik moškega spola
kdor iz verskih nagibov živi v samoti, ločen od drugih ljudi; SODOBNA USTREZNICA: puščavnik
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
apat -a m opat: To S. Lubesan je imel Appat im. ed. Felix ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata rod. ed. Saba ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu daj. ed. Hugonu ǀ Poklizhe Appata tož. ed., ga nesposna ǀ bom sklenil s' Appatam or. ed. Gverricussam ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Appati im. mn. s. Bernarda ← stvnem. abbāt v bav. izreki *appāt ← clat. abbās ‛opat’ ← gr. ἄββας ← aram. abbā ‛oče, gospod’; → ab., → abas, → abat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
apeliranje -a (apelirane) samostalnik srednjega spola
h komu, na kaj prošnja za (pravno) presojo česa na višji stopnji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
apelirati -am nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; (od česa do česa), na koga/kaj prositi za (pravno) presojo na višji stopnji
1.1 kdo; od česa, od koga/česa h komu/k čemu prositi za ponovno obravnavo česa pred drugim razsojevalcem v upanju na ugodnejšo rešitev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
apokalipsa -e samostalnik ženskega spola
opis videnj o koncu sveta; SODOBNA USTREZNICA: apokalipsa
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Apolonius -ija m osebno lastno ime Apolonij: Apollonius im. ed., sakaj je hotel s'shazam cerkounem obogatit, je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ odgovorj Apollonius im. ed. ǀ piſhe Philoſtratus, od Appolonia rod. ed. Philoſopha ǀ Od krajla Achaba: Od Apollonia rod. ed., inu Antiocha krajla 1. Ni znano, kdo je mišljen. 2. Apolónij iz Tijane, gr. Ἀπολλώνιος (1. stol.), filozof, obnovitelj Pitagorovega nauka 3. Apolónij, vojskovodja kralja Antioha (SP 1 Mkb 3,10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
apostel -a/-na/-tla m apostol: sledni Apoſtel im. ed. ima kluzh od ſvoyh urat ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela rod. ed. ǀ NA DAN S. THOMASHA APOSTELNA rod. ed. ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela tož. ed., je bil sapovedal shiviga hudobni krajl Aſtyages ǀ My vejmo, de Zacheuſa kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna tož. ed. povishal ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu Apoſtelnu mest. ed. ǀ ta dua Sveta Apoſtela im. dv. ſta bila rojena vchani Galilej ǀ naprej poſtavi … S. Philippa, inu S. Jacoba Apoſtelna tož. dv. ǀ ty drugi Apoſtely im. mn. pak ſo bily veje ǀ Apoſtelni im. mn., inu Jogri koku perſerzhnu ſo Gospud Boga lubili ǀ de bi imela gnado vſe iesike govorit, kakor ſo Apoſtli im. mn. imeli ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou rod. mn., je bil Ribizh ǀ s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou rod. mn. ǀ zhes ſvit Synu Boshiga, ſvetih Apoſtlou rod. mn., inu Vuzhenikou … gnado boshio sgubè ǀ ga bom tudi perglihal Apoſtelom daj. mn. Noviga Teſtamenta ǀ Apoſtelnom daj. mn. ſe ſo bily slagali ǀ naſs ſfary, inu krega s'kusi Preroke, Apostelne tož. mn., Vuzhenike ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne tož. mn. imenoval ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele tož. mn. ǀ So shlishali pridigvat te Svete Apoſtle tož. mn. ← srvnem. apostel, nem. Apostel; → apostol
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola
1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol
1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero
1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo
2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede
3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik
2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
apòštolski -a -o prid. apostolski: Vadliványe Apoſtolszko ABC 1725, A5a; Vadlüványe Apoſtolſzko SM 1747, 44; Apoſtolſzko Vadlüvanye KŠ 1754, 6b; od Apoſtolſzki mo'zákov KŠ 1771, A5a; Od Apoſtolſzke Vöre vadlüványa KMK 1780, 8; Deneſz Apoſtolſzka ſrcza BKM 1789, 119; Apoſtolſzka Mati Czérkev KM 1790, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
apoteka ž, F6, ichryorolla, -ae, viṡine mihúr, v'opoteki ſe imenuje uſtni lym; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje ladanum; mithridaticum, -ci, vel mithridatum, triák s'opotèke; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah delajo; myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo; oxymeli, vel oxymel, -lis, enu ſiruperanîe v'opotéki s'medà, s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
apotekar -ja (apotekar, apatekar) samostalnik moškega spola
kdor pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ara -e samostalnik ženskega spola
kar zagotavlja, jamči za kaj; SODOBNA USTREZNICA: zastava
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Arabijar -ja m prebivalsko lastno ime Arabec: ty modri Arabiery im. mn. ſo leta priguvor imeli (V, 125) ǀ Semkaj ſe meni rajma, Kar pishe Pierius od Arabjerjou rod. mn. (I/2, 69) → Arabija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aragonski prid. aragonski: Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski im. ed. m krajl Alphonſus tem Sakonskem Aragónija je bila od 1035 samostojno kraljestvo, v 12. stol. združeno s katalonskim in po 1469 s Kastilijo. Danes je to področje, ki obsega province Zaragoza, Huesca in Turnel, del Španije.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Aramatija nepreg. ž zemljepisno lastno ime Arimateja: je bil ſapiſſal v' leto Bratauszkino Joſepha od Aramathia rod. ed. (IV, 335) Arimatêja, gr. Ἀριμαϑαία, lat. V Arimathaea, mesto v Palestini (SP Mt 27,57)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
arbe nesklonljivo, samostalnik ženskega spola
biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
arcat -a m zdravnik: kaj s'en Arzat im. ed. bode tebe osdravil ǀ Christus je en arzat im. ed., kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi ǀ en Angel na mejſti Arzata rod. ed. je arznoval Timothea ǀ ta bolni Arzatu daj. ed. pokashe ſvoje rane ǀ v'njegovi desheli nar vezh ſe shtima, de obeniga Arzata tož. ed. neshpugaio inu obeniga Beſsednika, sakai Arzati im. mn. ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio, Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio ǀ ſo ty ſtari Arzaty im. mn. ſhtudierali ǀ vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma: od Arzatou rod. mn. bolesni arznovati ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom daj. mn., inu Bertu plazhal ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. tož. mn. v arznije postavish ← srvnem., stvnem. arzāt ‛zdravnik’ ← lat. archiater ← gr. ἀρχίᾱτρος ‛višji zdravnik’; prim. pri Megiserju arzat ‛archiatrus, chirurgus, medicus, veterinarius’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
arcat -a (arcat, arcot) samostalnik moškega spola
1. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
1.1 kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in balzamiranje trupel ter se poklicno ukvarja s tem
2. Jezus Kristus kot pomočnik, tolažnik in odrešenik
FREKVENCA: 155 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola
1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ardrija -e (ardrija, adrija, ardrja°, hardrija) samostalnik ženskega spola
medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor
FREKVENCA: 35 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Arelatensis m osebno lastno ime iz Arlesa: Piſſe Ceſarius Arelatenſis im. ed. od eniga, kateri vſeskusi je odnashal poverniti (II, 388) ǀ Kir samerka S. Cæſarius Arelatenſis im. ed. (V, 418) → Cezarius, → arelatenski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Areopagita m osebno lastno ime Areopagit: V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj, inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita im. ed. ǀ S. Dionyſius Aroepagita im. ed. pravi od Seraphinou, de ſo polni lubesni Boshje Sv. Dionízij Areopagít, Grk, ki ga je za krščanstvo pridobil apostol sv. Pavel. Spisi, podlaga srednjeveške mistike, ki so jih pripisovali Areopagitu, so dejansko delo nekega neznanega novoplatonika iz palestinske Sirije, nastali okrog 500.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
arfa -e (arfa, arpfa) samostalnik ženskega spola
1. manjše glasbilo s strunami, napetimi na okvir, na katere se brenka ali udarja s paličicami
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
arfati -am nedovršni glagol
kdo; kaj, na čem igrati na arfo
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
argol nesklonljivo, samostalnik ženskega spola
biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Arhelaus -a m osebno lastno ime Arhelaj: Archelaus im. ed. Macedenoski Krajl je dial, de Krajl nima nikuli ſe jokat ǀ kakor Euripides, kateri je bil povablen k' vezkery od krajla Archelauſa rod. ed. ǀ vezhkrat je vidil Archilauſa tož. ed. Arheláj, gr. Ἀρχέλαος, makedonski kralj (414–399 pr. Kr.), pri katerem je živel Evripid.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ariabarcenis nepreg. m osebno lastno ime Ariobarcan: Veliko gvishnu lubesan je bil iskasal krajl Ariabarcenis im. ed. pruti ſvojmu Synu (IV, 447) ǀ zhe Syn Krajla Ariabarcenis rod. ed. ſe je jokal (IV, 447) Ariobarcán, satrap Artakserksa II. in od 368 pr. Kr. pontski kralj (umrl 336 pr. Kr.); → Ariabarcanus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Ariamna -e ž osebno lastno ime Ariadna: ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno tož. ed. (III, 207) Ariádna, hči in prestolonaslednica vzhodnorimskega cesarja Leona I. (457–74)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ariel -a samostalnik moškega spola
prostor na oltarju z nezavarovanim ognjem, namenjen za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltarno ognjišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
arijan -a samostalnik moškega spola
pristaš nauka meniha Arija iz 4. stoletja, da Kristus po božanstvu ni enak Bogu Očetu; SODOBNA USTREZNICA: arijanec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Arimatía -e ž Arimateja: cslovik od Arimathie KŠ 1771, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
arka -e (arka, arha) samostalnik ženskega spola
1. ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa; SODOBNA USTREZNICA: Noetova barka
2. v Stari zavezi skrinja, ki je bila znamenje zaveze Boga in izraelskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: skrinja zaveze
FREKVENCA: 27 pojavitev v 8 delih
TERMINOLOGIJA: božja arka / arka testamenta
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Arkiadus -a m osebno lastno ime Arkadij: Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu daj. ed. (IV, 36) Flávij Arkádij, lat. Flavius Arcadius, vzhodnorimski cesar (383–408). Zapis ima morda tiskarsko napako namesto Archadiuſu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
arnoš -a (arnoš, arnož, arnaš) samostalnik moškega spola
1. kovinska vojaška obleka, ki ščiti trup; SODOBNA USTREZNICA: oklep
2. oblačila in predmeti za bojevanje; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema
3. navadno s prilastkom kar varuje, brani človeka v duhovnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: zaščita
FREKVENCA: 65 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: hiša arnošev/k arnošem
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Árnulf -a m Arnulf, nemški cesar: szo pozváni od Arnulf Czaszara na pomoucs KOJ 1848, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Aron -a m osebno lastno ime Aron: Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aronski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Arona ali njegove potomce; SODOBNA USTREZNICA: Aronov
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Arseni(us) m osebno lastno ime Arsenij: Sveti Arſenius im. ed. je G. Boga proſſil, de bi ga od folsh Prerokou reshil ǀ Arſeni cit. zv. ed. beyshi od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai, aku n' hozhesh sapelan biti (V, 422) Sv. Arsénij Véliki (pribl. 354–pribl. 450)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Artabones m osebno lastno ime Artaban: Krajl Artabones im. ed. namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil (I/1, 3) Ni jasno, kateri od petih partskih kraljev s tem imenom je mišljen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Artakserkses -ksa m osebno lastno ime Artakserks: krajl Artaxerxes im. ed. je bil velik po celli ſamurski desheli, inu v' Indy ǀ Artaxerxes im. ed. krajl takorshnem je ſapovedal jesik prebosti ǀ kar je bil ſpoſnal krajl Artaxerſeſ im. ed. ǀ Artaxarſes im. ed. je ſpoſnal de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ tuliKain shlushabniku, KaKor Krajl Ataxerxes im. ed. ǀ Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa rod. ed. Artaksêrks I., gr. Ἀρταξέρξης Mακρόχειρ, hebr. Artahšásta, stperz. Artašatra, perz. kralj (465–424), Kserksov sin (SP Est 4,7, Est 1,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Artemon -a m osebno lastno ime Artemon: She huſhi ſtrah je bil krajla Artemona rod./tož. ed., kateri je bil taku mozhnu straſhan de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha (I/1, 26) V dostopni literaturi ni najti nobenega kralja z imenom Artémon, gr. Ἀρτέμων.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
artikul -a (artikul, artikol) samostalnik moškega spola
1. vsak od vsebinsko zaključenih delov določenega nauka, v besedilu navadno označen s številko; SODOBNA USTREZNICA: člen
2. osnovni, osrednji predmet obravnavanja; SODOBNA USTREZNICA: téma
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
asirerski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski
FREKVENCA: 135 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
astrologus -ga m astrolog, tj. kdor se ukvarja s prerokovanjem iz zvezd in astronom, zvezdoslovec: en Astrologus im. ed. je njemu prerokoval ǀ Aſtrologus im. ed. oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ dokler je velike zhuda od tiga Aſtrologa rod. ed. shlishal ǀ ſe ſupet pruti Astrologu daj. ed. toshi, alj leta ga potroshta ǀ Letiga Aſtrologa tož. ed. s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi Hermanus Loterinski Firsht ǀ Videm eniga Astrologa tož. ed. kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda, Bukve prebera, inu glavo ſi lomi s'shtuderajnam ǀ urshoh te shkodlive urozhine pravio Aſtrologi im. mn., de je, dokler ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva ǀ Aſtrologij im. mn. pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien ǀ Ariſtoteles firsht vſyh Philoſophu, inu aſtrologu rod. mn. ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam daj. mn., ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho, ali neſrezho ǀ ſatoraj ſta bila Aſtrologe tož. mn. poklizala ← lat. astrologus ← gr. ἀστρολόγος ‛zvezdoslovec’, mlajše ‛astrolog’; → zvezdar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
astronomija -e ž astronomija, zvezdoslovje: Se ſaſtopi na Aſtronomio tož. ed., ſakaj sna reslozhit zhaſs, od zhaſſa, uro, od ure (IV, 344) ← lat. astronomia ← gr. ἀστρονομία ‛zvezdoslovje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Asverus -ra m osebno lastno ime Ahasver, Kserks: Glihj vishi Aſſverus im. ed. je bil poprej Mardoheuſa povikshal, kokor Amana puſtil obeſit ǀ slahtnu Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus im. ed. vſimu folku je bil naredil ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus im. ed. Amana ǀ Aſſuerus im. ed. je bil povabil Amana v'goſtie ǀ Aſsuerus im. ed. vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ Mardochæus je bil velik v' Dvori krajla Aſſuera rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera rod. ed. doſegil zhaſt, inu shlushbo ǀ Esther v'mej tulikain taushent je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera rod. ed. ǀ Eſther de ſi lih Bogo dopadezha, vener s'ſvojo lepoto je bila omezhila ſerze krajla Aſvera rod. ed. ǀ pohleuna Eſther ſe prikashe Aſsveru daj. ed. ǀ je bil resdrashil krajla Aſſvera tož. ed. zheſs ta Judouski folk ǀ per Krajlu Aſſveru mest. ed. ǀ kakor Eſther pred Aſſveram or. ed. Ksêrks, gr. Ξέρξης, hebr. Aḥašveróš, lat. V Asuerus (519–465 pr. Kr.), perzijski kralj (SP Est 4,6, Est 1,1, 10,1 Tob 14,15); → Kserkses
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ateniski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Atene; SODOBNA USTREZNICA: atenski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Atilius -a m osebno lastno ime Atilij: Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Àugustuš -a m Avgust: od Auguſtus Czaſzara KŠ 1771, 167; Te Auguſtus Rimſzki Czaſzar BKM 1789, 28; ſzi je Auguſztus veliko bradou napravo KM 1790, 20; Frideriki Augusztusi bavarszkomi Kurfirsti KOJ 1848, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
avemarija -e samostalnik ženskega spola
krščanska molitev z začetkom Ave Marija; SODOBNA USTREZNICA: zdravamarija, avemarija
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Averoes m osebno lastno ime Averoj: od katere Aueroes im. ed. shular Mahometau je djal (IV, 18) Averój, srlat. Averrhoes, arab. Ibn Rušd (1126–98), arab. filozof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Avgustin(us) -na m osebno lastno ime Avguštin: S. Auguſtinus im. ed. je bil vmerl v'tem kir Pſolme te pokure je molil ǀ Inu S. Augustinus im. ed. pravi ǀ S: Auguſstinus im. ed. bere ǀ sakaj S. Auguſtjnus im. ed. vam letu ſturiti sapovej ǀ od katere piſhe S. Auguſtin im. ed. ǀ vuzhenu je bil ſamerkal S. Auguſtin im. ed. ǀ Od Katere resnize veliku ſo piſsali: S. Hieronymus S. Ambrosh. S. Augoſtin im. ed. ǀ od te Bogaboyezhe Mattere S. Auguſtina rod. ed. ǀ jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina rod. ed. ǀ inu aku meni ne vervjete, verujte S: Augustinu daj. ed. ǀ poshlushajo s. Auguſtina tož. ed. Kaj pravi ǀ poshlushajte S. Augustina tož. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam or. ed. ǀ s's. Augustinam or. ed. pres vſiga konza ſe bom jokal ǀ ſledni resnizhnu more s'S. Augustinom or. ed. ſposnati ǀ ta kateri pamet imà bó s'Auguſtinam or. ed. rekal Sv. Avguštín, lat. Augustīnus (354–330), škof v Hiponu v Afriki, cerkveni učitelj; → Agostinus, → Agustinus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
avtor -a samostalnik moškega spola
kdor napiše kako delo; SODOBNA USTREZNICA: avtor, pisec
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
avžlokar -ja samostalnik moškega spola
kdor pobira dajatev aufšlog
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
aziatiski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Malo Azijo ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: maloazijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
baba -e samostalnik ženskega spola
1. navadno starejša ženska
1.1 slabšalno ženska sploh; SODOBNA USTREZNICA: baba
2. ženska, ki pomaga pri porodu; SODOBNA USTREZNICA: babica
3. materina ali očetova mati; SODOBNA USTREZNICA: stara mati, babica
FREKVENCA: 79 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babelski -a -o (babelski, babeski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babelska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
1.2 v Stari zavezi, v zvezi babelski turen zelo visok stopničasti stolp v Babilonu; SODOBNA USTREZNICA: babilonski stolp; danes podoba brezboštva in človeške ošabnosti v odnosu do Boga
FREKVENCA: 194 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Babilónija -e ž Babilonija: od tiſztecz v Babilonijo priſas KŠ 1771, 700; ſtera je v-Babilonii KŠ 1771, 714; v vel’koj Babilonii SŠ 1796, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babiloniski -a -o (babiloniski, babiloniški, bobiloniski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babiloniska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 49 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babilónski -a -o prid. babilonski: za vrejmena Babilonſzkoga ſzeljenya KŠ 1771, 5; od Babilonſzkoga turna KM 1796, 13; Babilonſzko robſztvo je trpelo KM 1796, 73
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babilonski -a prid. babilonski: Babilonski im. ed. m Krajl Balthaſſar ſe je bil sazhel treſti ǀ Bobylonski im. ed. m Krajl ſe je shnim resveſſelil ǀ kakor una Babilonska im. ed. ž resbelena pezh ǀ je bil rèshil od ognia Babilonskiga rod. ed. m ǀ shlushabnikom Bobylonskiga rod. ed. m Krajla ǀ is Babilonske rod. ed. ž jezhe ǀ is Babilonska rod. ed. s ned. (?) jetia ǀ ſe shjhar more perglihat vni Babilonski daj. ed. ž Loterzi ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho Babilonsko tož. ed. ž pezh ǀ je bil vſel Babilonsku tož. ed. s Ceſſarſtvu ǀ nej ſo s' ſvojo mozhio premagali tu Babilonsku tož. ed. s Krajleuſtvu ǀ v'tej reſbeleni pèzhi Babilonski mest. ed. ž ǀ kakor uni S: S: trij mladenizhi v'Babilonski mest. ed. ž pezhi → Babilon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo
1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babišni -a -o pridevnik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bábji -a -e prid. babji: Bábja kokoš KAJ 1870, 145; od bábjevere AIP 1876, br. 8, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
babski -a -o pridevnik
2. slabšalno vsebinsko prazen
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
baccalaureus – samostalnik moškega spola
naziv človeka z zaključeno najnižjo stopnjo univerzitetne izobrazbe; SODOBNA USTREZNICA: bakalaver
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bajerlink m osebno lastno ime Beyerlink: Bayerlink im. ed. pak piſſe zhuda od ſpomina Krajla Mithridates imenovaniga (V, 327) Beyerlink, avtor dela Magnum Theatrum vita humana, Mons Pietatis (Lyon 1656)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bajnperl -na m rozina: koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne tož. mn., pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← bav. nem. weinbeerlein ‛grozdna jagodica’, od 16. stol. tudi ‛rozina’; prim. pri Kastelec-Vorencu bainperlini ali ſuhu groṡdizhe ‛paſsulae’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Balaam -a m osebno lastno ime Bileam: Ti Balaam im. ed. ſi en velik norz, shivish kakor en hudizh ǀ edn pravi, de Balam im. ed. je bil ſlep ǀ od tiga folsh Preroka Balama rod. ed. ǀ Angeli nej ſo puſtili Balaamu daj. ed., de bi prekolnil ta isvoleni Boshj folk ǀ rekozh k'Balaamu daj. ed. ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh Preroku Balamu daj. ed. ǀ je bil preſtrashil Balaama tož. ed. folsh Preroka ǀ je govorila s'Balamam or. ed. Bileám, lat. V Balaam, mož, kateremu je moabski kralj Balak ukazal, naj prekolne Izraelce, po božjem naročilu pa jih je moral blagosloviti (SP 4 Mz 22,5). Bileám se na drugih mestih SP pojavlja kot zapeljevalec Izraelcev (npr. SP 4 Mz 31,8) in kot tip učitelja krivega nauka (SP Raz 2,14).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Balbin -a m prebivalsko lastno ime Balbin (?): kar Balbini im. mn. pisheio od Israeliterjou, kadar ſe ſo v' AEgypti nashli (IV, 66)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
balena -e ž kit: ta velika Riba Balena im. ed. v' trebuhi ga je po mory noſsila ǀ zhe ionas od te velike ribe balene rod. ed. nej bil ſzeran ǀ Jonas pak v' trebuhu te ribe balene rod. ed. ǀ Tize imaio Poſtoino, ſveriazhina ima leva, Ribe imaio Baleno tož. ed. ← it. balena < lat. ballaena ‛kit’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
balzam -a (balžam, balzam°, balšam) samostalnik moškega spola
sredstvo z dišečim izvlečkom smole balzamovega grma, ki se je uporabljalo za maziljenje pri obredih in lepotičenje; SODOBNA USTREZNICA: balzam
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bàlžam in bàlžom -a m balzam: od balsoma dragſi KM 1783, 251; Liki drági bal'sam TA 1848, 110
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
ban -a samostalnik moškega spola
kdor ima, izvaja oblast na kakem področju; SODOBNA USTREZNICA: oblastnik
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
TERMINOLOGIJA: deželski ban
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
banderce -a samostalnik srednjega spola
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bandero s, F5, antisignatus, kateri v'boju ſtoy pred bandiram; aplustre, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; cohors peditum, enu bandiru od 500. péiṡhzeu; signifer, fendrih, kateri bandèro noſſi; vexillum, -li, bandèru, vel bandèra; prim. bandera
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bandero -a (banderu, bandero) samostalnik srednjega spola
1. barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor
1.1 v zvezi s pod skupnost, katere simbol je ta predmet
1.2 kdor nosi zastavo, prapor; SODOBNA USTREZNICA: zastavonoša, praporščak
FREKVENCA: 66 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Baraba -a m osebno lastno ime Baraba: Pilatus je bil na sbero dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba tož. ed., ali Chriſtuſa ǀ meneozh de bodo raishi Chriſtuſa, kakor Barabba tož. ed. proſſili Barába, razbojnik, ki ga je Pilat za judovsko veliko noč skupaj z Jezusom predstavil ljudstvu. Judje so zahtevali, da Pilat Baraba izpusti, Jezusa pa obsodi na smrt s križanjem (SP Mt 27,16).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
baretica -e samostalnik ženskega spola
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
barka -e ž barka, ladja: Barka im. ed., ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga ſtanu ǀ kakor ena barca im. ed. na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam ǀ en zholnar od veshe ſvojo barko tož. ed. ǀ eno barco tož. ed., ali zholn ǀ Krajl Eliogabolus … je bil puſtil potopit ſvoje zholne, ali barke tož. mn. ← it. barca ‛ladja, čoln’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
barka -e samostalnik ženskega spola
1. večje/veliko vodno plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
1.1 ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali med vesoljnim potopom
2. barka kot prispodoba krščanstva
FREKVENCA: 299 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče-Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle (t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Baronius m osebno lastno ime Baronij: od Kteriga piſhe Baronius im. ed. ǀ Pishe Baronius im. ed., de v'tem lejti 388 ǀ Piſhe Boronius im. ed. de Ceſſar Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Ceſſar Theodoſius, od kateriga pishe Boronius im. ed. Cézar Barónij, it. Cesare Baronio (1538–1607), cerkveni zgodovinar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bartolus m osebno lastno ime Bartol: Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani, od katerih pishe Daniel Bartolus im. ed. (V, 31) Dániel Bártol, it. Daniello Bartoli (1608–85), jezuit, pisec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Baruh -a m osebno lastno ime Baruh: Baruch im. ed. Prerok govorij od ſveſd poprei, kakor ſo bile ſtvarjene ǀ kakor pravi Baruh im. ed. ǀ inu s' Prerokam Barukam or. ed. djala Báruh, pomočnik in tovariš preroka Jeremije (SP Jer 32,12, Bar 1,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
basen -sni/-sne (bajsen, basn, basen, bajsin) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno pripoved z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami; SODOBNA USTREZNICA: pravljica
2. kar kdo pripoveduje o resničnih dogodkih, povezanih v celoto; SODOBNA USTREZNICA: zgodba
3. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari; SODOBNA USTREZNICA: basen
FREKVENCA: 60 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
basiliensis cit. prid. baselski: od katire pravi Concilium Baſilienſe im. ed. s (IV, 433) Baselski koncil 1431–49
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bašador -a m odposlanec, ambasador: Bug poſhle Mojſeſſa h'krajlu Faraonu, kakor ſvojga Bashadora tož. ed. ǀ Mashniki ſo Bashadori im. mn. Krajla Nebeskiga ǀ Gospudje ſò bily uni trje Bashadory im. mn. is noviga ſvejta v'Rim poslani ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore tož. mn. te Angelze Variche Prim. pri Gutsmannu baſhador ‛Abgesandter’; → ambašador.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
batel -a samostalnik moškega spola
vrsta čolna
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bati bojim nedovršni glagol samo v nizu glagolov in v pesmih
1. kdo; koga/česa, pred čim čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; kogarod., kogatož. čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
batičica ž, F2, scutula, -ae, ena batizhiza; thypha aquatica, terſovine, ali od bizhja batizhize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bati se bojim se nedov. bati se: tiga ſe bati nedol. imash, kateri tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ gvishnu ſe imamo baty nedol. ǀ ſe boym 1. ed. de s'zhaſsom bodo na gauge prishli ǀ Iest ſe boijm 1. ed. v'moj hishi shpota ǀ ſe boim 1. ed. umreti ǀ ſe nezh neboijm +1. ed., semuzh Matere ǀ Hzhi je nedolshna, ſe neboym +1. ed., de bi pogujshane damu prishle ǀ Jeſt ſe noboim +1. ed. ſmerti ǀ kaj ſe morebiti boysh 2. ed. Davida ǀ ti hudobni greshnik, inu greshniza ſe tiga neboysh +2. ed. ǀ ti ſe Boga neboijsh +2. ed. ǀ ſe nebojish +2. ed. G: Boga ǀ ſe naboysh +2. ed. vezh de bi reslozhen bil ǀ Se boij 3. ed. eniga pſa de bi ga neuvjedel ǀ ta nepametna shivina, Katera ſe boy 3. ed. te shibe ǀ ſe neboij +3. ed. de bi mu vbeshal ǀ Hudizh ſe neboy +3. ed. mezhou, shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ ſe mozhnu boijva 1. dv. ǀ Se bojta 2. dv. eniga zhloveka, inu G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ my ſe neboymo +1. mn. teh shtrajfing Boshjh ǀ sakaj tedaj ſe boijte 2. mn. ǀ ſakaj ſe taku boyte 2. mn. ǀ Vy ſe boyete 2. mn., de bi kakorshen zhlovek vas nevidil ǀ ſe neboyte +2. mn. tiga naglauniga greha ǀ vener ſe noboyte +2. mn. fardamani biti ǀ veliku nijh ſe vezh boje 3. mn. eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga ǀ ſe preſtrashio, inu bojè 3. mn. ǀ kateri njega ſe naboje 3. mn. ǀ Ne bojſe vel. 2. ed. de bi sgubil dobizhik ǀ nebojſe +vel. 2. ed. resnizo govorit ǀ neboyſe +vel. 2. ed. moj folK de bi jest na tebe mogal posabit ǀ nezviblaj, neboyſſe +vel. 2. ed. ǀ Neboyeſe +vel. 2. ed. Moj ſveſti shlushabnik Vid ǀ Nebui ſe +vel. 2. ed. ò reuni zhlovik ǀ nebujſe +vel. 2. ed. moj Jacob ǀ ne bujteſe vel. 2. mn. zhistu ſpovedat ǀ ona je k' njemu djala: Gospud neboyteſe +vel. 2. mn. letukaj obedn nas nemore vidit ǀ neboijteſe +vel. 2. mn. vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane ǀ neboiteſe +vel. 2. mn. vy kateri takorshne shlahtne rezhy nimate ǀ Nebuijte ſe +vel. 2. mn., de bi jest na vaſs poſabil ǀ nebuite ſe +vel. 2. mn. vij Neveste Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit ǀ drugih nebujte ſe +vel. 2. mn. ǀ nebojtese +vel. 2. mn. de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize ǀ li pojdite s'mano, inu nezh ſe nebijte +vel. 2. mn. N: N: ǀ ſe je bal del. ed. m de bi hisha na njega ſe nepoderla ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal +del. ed. m ni Rihtaria, ni obeniga nepriatela ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala del. ed. ž ǀ G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ druge rizhij ſe ne bote bali del. mn. m ǀ inu de bi ſe njega nebali +del. mn. m, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga zhloveka ǀ Inu tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale del. mn. ž vne shene ǀ Inu de bi lete se nebale +del. mn. ž h'G. Bogu supet ſe poverniti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bati se bojim se nedovršni glagol
1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bátriti, -im, vb. impf. aufmuntern, trösten, ogr.-C., (od magy. bátor, hraber, Dan.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
baziliškov -a -o pridevnik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bəčə̀k,* -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.-Erj. (Torb.); (bȇčək, *daß Bierfaß, Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bèčki -a -o prid. dunajski: Csi stoj od cente i od fünte gucsi, more szvetlo vöpovedati, steroga razmi, becsszkoga i zákonszkoga AI 1875, br. 2, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Beda -a m osebno lastno ime Beda: Poshlushajte tudi kaj pravi Beda im. ed. ǀ od kateriga pishe ta zhastiti Beda im. ed. ǀ Venerabilis Beda im. ed. pishe ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim Bedam or. ed. Sv. Béda Častitljívi, srlat. Beda Venerabilis (674–735), agl. menih, pisec in cerkveni učitelj je bil za svetnika razglašen šele 1899, zato pred njegovim imenom ni predimka → s.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bedra -e samostalnik ženskega spola
1. del noge med kolenom in ledji; SODOBNA USTREZNICA: stegno
1.1 predel telesa nad zgornjim delom stegna; SODOBNA USTREZNICA: bok, ledja
FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
befelih -a samostalnik moškega spola
besedilo, v katerem je izražena volja, da mora kdo kaj uresničiti; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beg [bẹ̑g] samostalnik moškega spola
beg, tj. hitro umikanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
béjli -a -o prid. bel: lepo belo lišo má AI 1878, 10; nego z-bêlov krájdov KAJ 1870, 9; Planine szo bêle AIN 1876, 12; gvant pa nyegov je bejli KŠ 1771, 56; liki ſzneig bejli bodo KŠ 1754, 210; do Bejloga (mourja) KŠ 1771, A5b
biléjši tudi belêši -a -e bolj bel: i bilejſi bodem od ſznejga KŠ 1754, 232; bilejſi bodem od KM 1783, 174; od ſznejga bilejsi bom BKM 1789, 217; da od sznêga belêsi bodem TA 1848, 41
béjlo -ga sam. belo, belo oblačilo: stiri szesztre sznájsno vu bejlom oblecsene KOJ 1845, 95
biléjši tudi belêši -a -e bolj bel: i bilejſi bodem od ſznejga KŠ 1754, 232; bilejſi bodem od KM 1783, 174; od ſznejga bilejsi bom BKM 1789, 217; da od sznêga belêsi bodem TA 1848, 41
béjlo -ga sam. belo, belo oblačilo: stiri szesztre sznájsno vu bejlom oblecsene KOJ 1845, 95
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
béjžanje -a s
1. tek: Bej'sanye dáj mi doprineſzti SŠ 1796, 72; Czio mojega bej'zanya dojdem BKM 1789, 175; veszeli sze, kak jünak na bê'zanye po pôti szvojoj TA 1848, 15; pomágajo njemi pri bežanji AI 1878, 22
2. beg: Od Jo'zefovoga v Egyptom bej'zanya KŠ 1771, 6; naj nebode bej'zanye vaſe vzimi KŠ 1771, 80
1. tek: Bej'sanye dáj mi doprineſzti SŠ 1796, 72; Czio mojega bej'zanya dojdem BKM 1789, 175; veszeli sze, kak jünak na bê'zanye po pôti szvojoj TA 1848, 15; pomágajo njemi pri bežanji AI 1878, 22
2. beg: Od Jo'zefovoga v Egyptom bej'zanya KŠ 1771, 6; naj nebode bej'zanye vaſe vzimi KŠ 1771, 80
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
béjžati -ím nedov.
1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98
2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4
bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407
bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223
1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98
2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4
bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407
bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beka ž, F3, amerina, beka, ali verba; vimen, -nis, vitre, ſhibize, ali veṡy, vſe ṡhlaht veṡy od bèke, verbe, breiṡe, ſrabotje; vtilis [vitilis],le, tú shilovatu ſhibovje, kakòr bèka, etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bekanje -a (bekanje, bekajne, bekajnje) samostalnik srednjega spola
1. česa oglašanje z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejanje
1.1 oddajanje močnih, zamolklih, pomensko nejasnih glasov; SODOBNA USTREZNICA: hrumenje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bekov prid., F2, ſalignus, -a, -um, ſaligneus, bèkou, kar je od bèkoviga driveſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bel -a prid. bel: hitrej en ſamuriz bi beu im. ed. m ratal, kateri, od nature je zhern, kakor ena pershona greshna, pravizhna ǀ je peil kakor ta belli im. ed. m dol. labut pred ſmertio ǀ kokar ena bela im. ed. ž lilia v'mej ternjom ǀ Ti ſi taiſta bella im. ed. ž lilia ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu im. ed. s kokàr ta padani ſnèh ǀ do beliga rod. ed. m dneva je ſpala ǀ is zhiſte bele rod. ed. ž slonave koſti je bil ſresan ǀ s'bele rod. ed. ž ſlonave Kosti sresan ǀ tuistimu belimu daj. ed. m hudizhu v'oblizhe pluni ǀ Kadar je MARIO Divizo perglihal tej beli daj. ed. ž lilij ǀ pride en Angel, ter perneſſe en beu tož. ed. m Camen ǀ vam dam ta beli tož. ed. m dol. popir, inu ſe podpiſhem ǀ tiga beliga tož. ed. m ži. labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno poſtojno ǀ je bila pernesla eno belo tož. ed. ž kuto ǀ Mashna ſraiza pomeni uno bello tož. ed. ž ſraizo ǀ pod tem belem or. ed. m oblakam ǀ ſe hualio … Polaki s' nyh bellem or. ed. m levam ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ or. ed. s tenkem platnem ǀ Njega laſij ſo bily beli im. mn. m kakor padani ſmejh ǀ ſò taku retki, kakor te belle im. mn. ž muhe ǀ bodezh garm belih rod. mn. gartrosh ǀ de ſi glih nje lepe belle shuline tož. mn. m vublati nezh nemara ǀ inu ſvoie nage bele tož. mn. ž perſij kasala primer.> ſnejh nepoterbuje bèleshi im. ed. m biti ǀ lepshi, inu belishi im. ed. m prihaia
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bel -a -o (bel, bejl) pridevnik
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.1 ki je moralno čist
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: beli vinar
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Belarminus m osebno lastno ime Belarmin: Bellarminus im. ed. pak pishe od ene Gospe (I/1, 194) ǀ sakaj Belarminus im. ed. pravi (I/2, 211) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Robertus Bellarminus im. ed. (III, 428) Bl. Róbert Belarmín (1542–1621), it. jezuit, kardinal in pisec, 1923 razglašen za blaženega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beli sam., F11, albatus, -a, -um, v'bélo oblizhen; albugo, tú bélu v'ozhéh; alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta beili; candidatus, v'beilu oblizhen, k'eni ſluṡhbi naménîen, Bermar; galbamatus, takú v'beilu oblizhen;interalbicare, nabélu vleizhi; lienteria, -ae, takaſna griṡha, ali tá beila, dertje, drift, kadar ta nepozerana ṡhpiṡha zeila od zhlovéka grè; oculi albugo, albumen, tú beilu v'ozhéh; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drugi krúh; subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi; ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beli -ega (beli, bejli) posamostaljeno
1. kar je take barve kakor sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: belo
2. kar je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: belo
FREKVENCA: 30 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: belo v očeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beliti se nedov., F4, albeo, albere, bélu biti, béliti ſe; candere, ſe beiliti; gramina candent, ṡeliṡzha inu trave ſe beilè od ſlane, je velika ſlana padla; latescere, mleiku ratati, ali ſe beiliti kakòr mléku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bẹljȃva, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Cig., Jan., Mik.; Vaša hvala je 'zgubljena, Vaša b'ljava zatopljena, Vod. (Pes.); zid beljavo izgublja, die Wand weißt ab, Cig.; — 2) das Splintholz; — 3) der zuerst abgezogene Brantwein, Šol.; "žganje od prvega teku", Pirc; zdaj še beljava teče, Z.; — 4) svinčena b. = svinčena bel, C.; — 5) das Bleichen, die Bleiche, Cig.; pri beljavi se platno lehko pokvari, Gor.; — 6) das Tünchen, Cig.; danes imamo beljavo, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Belvacensis m osebno lastno ime iz Beauvaisa: kar pishe Vincentius Beluacenſis im. ed. ǀ Pishe Vincentius Belluacenſis im. ed. od ene Goſpe ǀ od kateriga Pishe Vincentius Beluacenſis im. ed. ǀ Samerka Vincentius Belvacenſis im. ed. Lat. ime frc. mesta Beauvais je Bellovacum; → Vincenc(ius) 2., → balvacenski.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
benedictus nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola
1. novozavezna Zaharijeva hvalnica ob obrezanju Janeza Krstnika
1.1 krščanska molitev na osnovi te hvalnice
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beneficija -e samostalnik ženskega spola
posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beneficium – samostalnik predvidoma moškega ali srednjega spola
posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Benetki -etk m mn. zemljepisno lastno ime Benetke: od rojſtua Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih mest. mn. ta bogaboyezhi Appat Joachimus (III, 509) Moški slovnični spol je v tem krajevnem imenu prvotnejši od ženskega, saj ime izvira iz slovan. *Bьnetьci ← rom. Veneticī; → Benetke.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beneventarski prid. beneventski: Pishe S. Peter Damianus: De Firsht Beneventerski im. ed. m je imel eniga Cappelana (II, 513) Benevénto je mesto in pokrajina severovzhodno od Neaplja.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
benjamin m ljubljenec: S. Bernardus je bil Beniemin im. ed. Mariæ Divize (III, 456) ǀ ſe more od S. Bernarda rezhi, de je bil tudi Beniamin im. ed. Chriſtuſa JEſuſa (III, 457) Metaforično iz → Benjamin
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
benjamiterski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
berač -a samostalnik moškega spola
1. kdor s trganjem z rastline odstranjuje sadeže, zlasti grozdje; SODOBNA USTREZNICA: trgač
2. kdor dela, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: nabiralec, zbiralec
3. kdor vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: bralec
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bergamo zemljepisno lastno ime de Bergamo cit. pril. iz Bergama: kakor berem od Polj. Franciſca de Bergamo Capucineria (II, 58) Bêrgamo, mesto v severni Italiji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bergla -e (berla, bergla) samostalnik ženskega spola
oporna priprava za pomoč invalidom ali onemoglim pri hoji; SODOBNA USTREZNICA: bergla
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bérmanje -a s birmanje: Potrdjenyé (od szvesztva) bérmanye KOJ 1833, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beroč2 deležje
1. kaj izraža, da se vsebina besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
1.1 izraža glasno podajanje vsebine besedila; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 9 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bertrandus -da m osebno lastno ime Bertrand: odgovorij Bertrandus im. ed. (I/2, 58–59) ǀ Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus im. ed. v'tem meſti Tubara (V, 51) ǀ Semkaj ſe raima Kar berem od B. ludou. Bertranda rod. ed. (I/2, 58) Sv. Lúdvik Bertránd (1526–81), misijonar, razglašen za svetnika 1671; → Beltrandus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola
1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
3.2 kar je izrečeno
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah
TERMINOLOGIJA: deset besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica
2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami
3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: ene besedice
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
besediti se -im se nedovršni glagol
kdo; za kaj medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, stališči drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
besednik -a m 1. zagovornik pred sodnikom, odvetnik, besednik: greshinze pak s'milostovimi beſsedomij je podvuzhil, inu teh vezhkrat beſednik im. ed. ratal ǀ Na mejſti Beſednika rod. ed. je govuril En Angel ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku daj. ed., de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika tož. ed. ǀ Beſedniki im. mn. ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku rod. mn. ǀ Beſsednikom daj. mn. ſim vſhe tudi dobru usta pomasal ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike tož. mn., v'Priatele, inu v'Rihtarje postavil 2. govornik: Gorgius Beſsednik im. ed., kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bèsen tudi béjsen -sna -o prid. besen: Dühös, bejszen KOJ 1833, 154; bejszni rod poganſzki BKM 1789, 321; kakti bejsznoga psza KOJ 1845, 97; dvá vragometna beſzna jáko KŠ 1771, 27; odvrni kraj od náſz ete bejſzni ſzvejt KŠ 1771, 831; bráni odvſzej bejſzni KŠ 1771, 844
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
besnóča tudi besnóuča tudi bisnóča -e ž divjanje: pekel ſzvom beſznocsom SM 1747, 68; od vraj'ze biſznoucse KŠ 1771, 819; sze ti grozi Bláznikov besznôcsa KAJ 1848, 88; Ár i besznôcsa lüdi tebi csészt dati more TA 1848, 61; Ti vr'zes nyi besznôcsi KAJ 1848, 15; nyegovo besznoucso spoznati KOJ 1848, 4; Vu besznôcsi protivníka KAJ 1848, 10; pekel ſzvom beſznoucsom BKM 1789, 212; I na nász z-besznôcsov tr’o KAJ 1848, 165; podigni sze nad besznôcsov protivnika TA 1848, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola
1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna
2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija
FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
betániánski -a -o prid. betanijski: Od bethániànſzkoga Lázara KŠ 1771, 302
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bèteg -èga m
1. bolezen: tomi betegi AI 1878, 8; po etom teskom betegi AI 1878, 57; prisli ſzo vrácsit ſze od betegouv ſzvoji KŠ 1771, 184; V-betegi biti KM 1790, 93; s svojim betegom jáko nevarna AI 1878, 8; pren. ako je eta moia nevolia (beteg) nei ſzmertna SM 1747, 57; z-ſzvojega betega KM 1790, 42; po etom betégi KŠ 1754, 242
2. bolečina, težava: Betege naſſe je on preterpo KŠ 1754, 10
1. bolezen: tomi betegi AI 1878, 8; po etom teskom betegi AI 1878, 57; prisli ſzo vrácsit ſze od betegouv ſzvoji KŠ 1771, 184; V-betegi biti KM 1790, 93; s svojim betegom jáko nevarna AI 1878, 8; pren. ako je eta moia nevolia (beteg) nei ſzmertna SM 1747, 57; z-ſzvojega betega KM 1790, 42; po etom betégi KŠ 1754, 242
2. bolečina, težava: Betege naſſe je on preterpo KŠ 1754, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
betelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na starozavezni kraj Betel
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
betež -a samostalnik moškega spola
1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. kar povzroča, da je življenje komu bolj neprijetno, hudo; SODOBNA USTREZNICA: težava, tegoba
3. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 214 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: betež na glavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
betica -e (batica, butica, betica) samostalnik ženskega spola
1. lesena ali železna palica, podobna večjemu kladivu ali kiju; SODOBNA USTREZNICA: bat
2. ekspresivno človek glede na podobo svoje glave; SODOBNA USTREZNICA: betica
FREKVENCA: 15 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Betle(h)em -a m zemljepisno lastno ime Betlehem: Poijdimo tjakaj do Bethlema rod. ed. ǀ hozhemo ſe perblishat h'Betlhleemu daj. ed. ǀ kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem tož. ed. Jeſuſa obyskati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel priti, Mater katera je jmela njega poroditi, Betlehem tož. ed. kir je jmel roijen biti ǀ ſo bily prishli v' Behetlem tož. ed. dorovati ǀ v'Betlehemi mest. ed. je rojen veni preproſti ſhtalici ǀ vſe otrozhizhe v'Betleemi mest. ed. pomorit Bêtlehem, lat. V Bethlehem, Βηϑλεέμ, hebr. Bet Lehem, mesto v Palestini, kjer je bil rojen Jezus Kristus (SP Rut 1,1, Mt 2,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bètlehemski -a -o prid. betlehemski: Od Bethlehemſzke diczé vmárjanyá KŠ 1771, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Betular -ja m prebivalsko lastno ime Betulijec: Taku de nje ſoſedje ſo jo tulikajn shtimali kakor Bettulerij im. mn. Iuditho ǀ kakor Bethulery im. mn. od Judithe ǀ Iokali ſe ſo Betulery im. mn. ǀ Srezhen, inu veſſeli dan je bil Betulerjom daj. mn., kadar ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu glavo odſekala → Betulija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bežanje -a (bežanje, bežane) samostalnik srednjega spola
1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje
1.1 umikanje iz neugodnih razmer
2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje
3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bežati -im nedov. bežati: ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bežeč -a -e (bežeč, bejžeč, bežoč, bejžoč) deležnik
ki se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeč
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bežeči -ega (bežeči, bežoči, bejžoči) posamostaljeno
kdor se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeči
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bežejoč -a -e deležnik
česa, od česa ki dela, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibajoč se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bi člen., F44, attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de bi po terni shly; ausim, de bi ſmil; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; faxit deus, de bi Búg dal; forem, bi bil; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; in ictu oculi, kakòr de bi s'okam trenil; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; nutu, uno nutu, kar bi trenil; quamquam, De bi ravnu, aku ravnu; quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; quasi, kaku debi, ṡkorai; subjactare, doſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de bi ṡhitu veyal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
biblija -e samostalnik ženskega spola
stvarno ime zbirka vseh v kanon sprejetih besedil Stare in Nove zaveze kot temeljna knjiga krščanske in delno judovske vere; SODOBNA USTREZNICA: Biblija, Sveto pismo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 22 delih
TERMINOLOGIJA: otročja/kratka biblija
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bìč -a m
1. bič, palica z jermenom za udarjanje: napravo ſzi je bics zmotvozczov KŠ 1771, 269; pren. je ozdrávila od toga bicsa KŠ 1771, 116; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; Bogá velikoga bicsa ne vidis nad ſzebom SŠ 1796, 10; Ftisaj bics ſzrditoſzti BKM 1789, 34; je ji pa doſzta zvrácso od betegouv i bicsov KŠ 1771, 189; tvoje ſzrditoſzti bicse od náſz odvrni KM 1783, 101
2. nasilje, sila, pritisk: náſz pod bicsom ſsés dr'zati KŠ 1771, 830
1. bič, palica z jermenom za udarjanje: napravo ſzi je bics zmotvozczov KŠ 1771, 269; pren. je ozdrávila od toga bicsa KŠ 1771, 116; Tva bicsa 'zmétna ne cſini BKM 1789, 68; Bogá velikoga bicsa ne vidis nad ſzebom SŠ 1796, 10; Ftisaj bics ſzrditoſzti BKM 1789, 34; je ji pa doſzta zvrácso od betegouv i bicsov KŠ 1771, 189; tvoje ſzrditoſzti bicse od náſz odvrni KM 1783, 101
2. nasilje, sila, pritisk: náſz pod bicsom ſsés dr'zati KŠ 1771, 830
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bičje s, F8, haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva; junceus, -a, -um, juncinus, -a, -um, s'bizhja; paludes, bizhje, bizhovje, muṡge; scirpeus, -a, -um, s'bizhja; scirpus, -pi, mezizhje, bizhje; sirpus, vel scirpus, mezizhje, bizhje; storea, -ae, ſléherna odeya s'bizhja ſturjena; thypha aquatica, terſovine, ali od bizhja batizhize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bičovnat -a -o pridevnik
ki je poln trstičja; SODOBNA USTREZNICA: trstičen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bidermanus m osebno lastno ime Bidermann: Pishe Bidermanus im. ed. od eniga, kateri druge miſli, inu skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu (I/1, 193) Jakob Bidermann (1578–1639), nem. pisec, jezuit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bidertaufar -ja (bidertaufar, vidertaufar) samostalnik moškega spola
pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bidertaufer -ja (vidertaufer, bidertaufer, biderteufer°) samostalnik moškega spola
pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec
FREKVENCA: 62 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bidertauferjav -a -o pridevnik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bijen -a -o deležnik
1. (od koga, zavoljo česa, k čemu, s čim) ki je deležen udarcev, danih z namenom povzročanja bolečine oz. kaznovanja; SODOBNA USTREZNICA: udarjan, tepen
1.1 v zvezah z lice, obličje, (v kaj, po čem, s čim) ki je deležen udarcev v obraz, zadanih s sramotilnim namenom
1.2 ki je deležen uničevalnega udarca
1.3 ubit, usmrčen
FREKVENCA: 80 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bil del., F36, ariopagitae, ſo bily v'tem méſti Athene ſodniki; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; fatifer ensis, en mezh, s'katerim je bil eden vbyen; mansuetabatur, je bil kroták, vtolaṡhen. Sap:16; mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; metu agitati, ſerzè ym je bilú vpadlu od ſtraha; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; verberones, kateri ſo bily ozhitnu tepeni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bil1 -i samostalnik ženskega spola
1. steblo žit ali trav; SODOBNA USTREZNICA: bilka
2. od celote ločen majhen, droben del, navadno lesa; SODOBNA USTREZNICA: iver
FREKVENCA: 26 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bil2 -a -o deležnik
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bilca -e samostalnik ženskega spola
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bilica -e samostalnik ženskega spola
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bilje s, F2, sicilimentum, -ti, bilje od pokoſhene trave, kateru na travniki oſtane; stipula, -ae, bilka ſlame, bilje, ṡtarniſhe, ali ſtarniṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bilka -e samostalnik ženskega spola
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bircpugeriš* -a -e pridevnik
ki se nanaša na Würzburg; SODOBNA USTREZNICA: würzburški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
birič -a (berič, birič) samostalnik moškega spola
kdor po pooblastilu civilne ali sodne oblasti izvaja naloge, povezane s kaznovanjem, zlasti zapornim; SODOBNA USTREZNICA: birič
FREKVENCA: 48 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
birt -a m gostilničar: Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom, inu Bertu daj. ed. plazhal (I/1, 270 s.) ← nem. Wirt < srvnem. wirt ‛gostilničar’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
birtembergiski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Württemberg; SODOBNA USTREZNICA: württemberški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bisaga -e (besaga) samostalnik ženskega spola
preprosta torba ali vreča, ki se nosi prek rame; SODOBNA USTREZNICA: bisaga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bister -tra -o pridevnik
1. ki lahko opravi pot v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hiter
2. ki kaže veliko sposobnost nosilca za razmišljanje, spoznavanje, opazovanje; SODOBNA USTREZNICA: prodoren
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti bistre oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bítən 2., -tna, adj. 1) wesentlich, Cig., Jan., Cig. (T.), M.; bitno razlikovati se od česa, Zv.; — češ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
biti1 nedov., F849, adſum, tú ſim vprizho; aſsum, et adſum, tú ſim; coepi, ẛazhnem, ẛazhenîam, ſem ẛazhèl; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; ejactamentum, kar je vunkai verṡhenu; emitti â Deo, od Boga biti poſlán; enitere, ſvitál biti; enitescere, imeniten biti; esſe, biti; esurire, lazhen biti; exoptabilis dies, en dán kakòr ſmo ga ṡheléli; falsus sum, ſim ogolufan; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; fieri, ratati, biti; madere vino, vinen, ali pyan biti; malum est prae manibus, neſrèzha je pred rokami; narciſsimus, -a, -um, take farbe kakòr ſo narciſſi; omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena mati; pollere, premoṡhin biti; prosum, ſim h'pridu; ſic, ja takú, takú je; sum, es, eſt, fui, eſse, jeſt ſim, ti ſi, on je, jeſt ſim bil, biti; ubinam gentium sumus? per katerih ludéh ſmó my; vaeneunt, ſo predani. Mat:10.v.29; prim. bi, bil, bo, bode, bodeoč, bodi, bom, nisem
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
biti se bijem se nedovršni glagol
1. kdo; s kom/čim udeleževati se oboroženega spopada, boja; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; za kaj udeleževati se spopada sploh; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
1.2 kdo; s kom, (s čim) udeleževati se besednega spopada; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 17 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bítje1 -a s
1. bitje, pretep: tve bíttye, i kervni slaki obeſzelio mene SM 1747, 69; bi sze bitje zacsnolo KOJ 1848, 91; kaj bi ſze bojali od bitya KŠ 1754, 14; je i konecz najsao vu bitji KOJ 1848, 23; pred bitjom opüstili KOJ (1914), 153
2. udarjanje, naznanjanje z zvočnim znakom: vöre je zbitja vöre mogôcse znati KAJ 1870, 158
1. bitje, pretep: tve bíttye, i kervni slaki obeſzelio mene SM 1747, 69; bi sze bitje zacsnolo KOJ 1848, 91; kaj bi ſze bojali od bitya KŠ 1754, 14; je i konecz najsao vu bitji KOJ 1848, 23; pred bitjom opüstili KOJ (1914), 153
2. udarjanje, naznanjanje z zvočnim znakom: vöre je zbitja vöre mogôcse znati KAJ 1870, 158
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bitje2 s, livor, proga, zhernavka, plavu od bitja; prim. bijenje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bitje1 -a samostalnik srednjega spola
udarjanje z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepenje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bitje2 -a samostalnik srednjega spola
2. kar je narava, bistvo, značilnost živega, bivajočega
2.1 kar je narava, bistvo, značilnost boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost
3. kar obstaja z značilnimi lastnostmi kot posameznost; SODOBNA USTREZNICA: bitje, oseba
4. kar obstaja z nadnaravnimi lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: bog, božanstvo
4.1 o krščanskem Bogu izraža obstajanje v obliki treh božjih oseb kot enega Boga
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bitnost ž bivanje, eksistenca: inu vener ſo lete Trij Perſone od vekoma bile. sakaj eno ſamo bittnuſtimaio tož. ed.+ (II, 80)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bívost -i ž bivanje: Bivoſzt i nárava Bôga BRM 1823, V; Bôga bivoszt KAJ 1848, V; i bivoszt moja je kak nicsesz TA 1848, 32; “Prijátelj” bivoszt szvojo pokázo AI 1876, br. 1, 1; Sztácse vö vsze bivoszti vretina KAJ 1848, 6; ki je nyim dao bivoszt KAJ 1848, 8; V-bivoszti bôgi ednomi KAJ 1848, 9; Mi vszi szmo cslovecse bivoszti KAJ 1870, 30; Ár od nyega vszêm bivosztam KAJ 1848, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bižáj -a m tečaj, daljinska mera: vmeſzto, ſtero je na séſtzdeſzét bi'zájov od Jeru'zálema KŠ 1771, 255
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola
1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blagoslovljen -a -o (blagoslavljen) deležnik
1. ki se mu izkazuje čast, spoštovanje in hvala; SODOBNA USTREZNICA: čaščen, hvaljen
2. ki mu kdo podeli znamenje svoje naklonljenosti in ljubezni; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blaten -tna -o pridevnik
2. ki ni očiščen z vodo; SODOBNA USTREZNICA: neumit
FREKVENCA: 12 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: blatni žakel
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blátiti, blȃtim, vb. impf. mit Koth beschmutzen; Le proč, le proč od hiše ž njo, Da ne bo praga blatila! Npes.-K.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blato -a (blatu, blato) samostalnik srednjega spola
1. razmočena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: blato
2. prijeta, sprijeta, odvečna snov na površini; SODOBNA USTREZNICA: umazanija
3. kar je malo ali nič vredno; SODOBNA USTREZNICA: malenkost, ničevost
3.1 moteč, nepotreben dodatek; SODOBNA USTREZNICA: navlaka
FREKVENCA: 113 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blazneti -im nedovršni glagol
kdo/kaj ne imeti urejenih, pravilnih misli, predstav, biti zmeden; SODOBNA USTREZNICA: blazneti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blazniti -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož. (s čim) zapeljevati v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (na čem, v čem) spravljati v negotovost ali v zmoto; SODOBNA USTREZNICA: blazniti
3. kdo/kaj; kogatož. (od česa) spravljati stran, v oddaljenost od česa
4. kaj; kogatož. povzročati nezadovoljstvo
5. kdo/kaj; koga [nikalni rodilnik] delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj; SODOBNA USTREZNICA: motiti
FREKVENCA: 37 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blazniti se -im se nedovršni glagol
1. nedov. in dov., kdo; na kom, nad kom delati/narediti kaj moralno slabega; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati se, pohujšati se
2. kdo; na čem, nad kom/čim imeti (in izražati) slabo, napačno mnenje o kom ali o čem; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
3. kdo; v čem delati napake; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
FREKVENCA: 29 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blážen tudi blájžen -a -o prid. blažen: Blá'zen, ki szvoje vadlüványe postüje KAJ 1848, 4; ter na bláſeni navuk poznánya Kriſtuſſevoga pripelala TF 1715, 3; bláſeno ino tiho preminenye engedüvau TF 1715, 30; Blásen je on Cslovik SM 1747, 91; Bláj'zen bojdi BKM 1789, 7; Od blásenoga zvelicsánſztva BKM 1789, 95; vu vecsznoszti blá'zenoj KAJ 1848, 4; blá'zeno vüpazen KŠ 1754, 126; na blá'zeni 'zitek KŠ 1771, 590; Blá'zeno Sz. Trojſztvo KM 1783, 10; bláj'senomi Trojſztvi SŠ 1796, 7
bláženejši -a -e blaženejši: Blá'zenejſa je pa KŠ 1771, 504
nájbláženejši -a -e najblaženejši: Nebeſko Králestvo je náj blá'senejse prebivanya meſzto KMK 1780, 100
bláženejši -a -e blaženejši: Blá'zenejſa je pa KŠ 1771, 504
nájbláženejši -a -e najblaženejši: Nebeſko Králestvo je náj blá'senejse prebivanya meſzto KMK 1780, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bláženstvo tudi blájženstvo -a s blaženost: po ſteroi bi mogli sitka vekivecsnoga bláſenſztvo zadobiti TF 1715; Dáj mi 'zitka bláj'zenſztvo BKM 1789, 8; Návuk od bláſenſztva SM 1747, 9; Z-ſteroga blá'zenſztva KŠ 1754, 76; ſze od jezero lejt blá'zenſztva ſzpominajo KŠ 1771, 761; blásensztva diko zadobimo KM 1783, 19; te bode pelao vu bláj'senſztvo SŠ 1796, 11; Pri tebi je blá'zensztva isztina KAJ 1848, 9; On váſz zblá'zenſztvom darüje BKM 1789, 43
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blečič m, synthesis, lodnaſti gvant: en reṡdilen od veliku farb inu blezhizhou poſtavlenih gvant
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blečič -a samostalnik moškega spola
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bled -a prid. bled: bleid im. ed. m prihaia, glave nemore gori vſdignit ǀ erdezha farba bleda im. ed. ž rata, glatka kosha garbaſta poſtane ǀ tvoje oblizhe je bledù im. ed. s ǀ Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit eniga madliga, blediga tož. ed. ži. koina ǀ te ſlabe ſtury mozhne, te ſtare mlade, te blede tož. mn. m ardezhe ǀ ony ſvoje obraſe medle, inu bleide tož. mn. m dellaio ǀ shnable pak blede tož. mn. ž, inu zherne od lakoti ſo imeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bled -a -o (bled, blejd) pridevnik
1. ki je brez zdrave naravne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.1 ki izkazuje manjšo mero prvotne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.2 v zvezi zelo bled svinčene barve
1.3 ki ne izkazuje več prvotne kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: bled
2. v zvezi s konj ki je svetlo rumene barve
FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blẹdẹ́ti, -ím, vb. impf. allmälig blass, bleich werden; lice mi bledi; verschießen, die Farbe verlieren; sukno bledi; barva bledi od solnca; — bledí, es zieht ins Weiße, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blek1 m, F3, aſsumentum, perſhitek, en perſhiti blek; cento, -nis, flika per fliki, ena is ṡhlaht blekou nariena dèka, ali odeja; vetarementum, -ti, ena flika, ſtari blek od ſhulinou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Blesila -e ž osebno lastno ime Blesila: Panteleon je djal: sdaj ſposnal, de Bleſilla im. ed. Hzhi Rimske Goſpe Paule je od Boga isvolena (V, 97) ǀ letej je bila umerla nje luba Hzy Bleſilla im. ed. ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli mest. ed. ž (IV, 416) Blesíla (umrla 384), hči sv. Pavle; → Pavla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bleščanje -a (blejšanje) samostalnik srednjega spola
oddajanje močne svetlobe, ki ovira pri gledanju; SODOBNA USTREZNICA: bleščanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blẹščáti,* -ím, vb. impf. 1) glänzen, gleißen, strahlen, C., Mik.; — 2) blešči se mi, es blendet mich; bleščí se mi od solnca, die Sonne blendet mich; — 3) blẹ́ščati-bolščati, glotzen, SlGor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bleščenje -a (bleščene) samostalnik srednjega spola
oddajanje močne svetlobe, ki ovira pri gledanju; SODOBNA USTREZNICA: bleščanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blẹ́ščiti, -im, vb. impf. 1) durch den Glanz blenden, Guts., Jarn.; solnce me blešči, SlGor.; — 2) platno b. = beliti, C.; — 3) b. se, = lesketati se, Dict., C., Vrt.; — 4) blešči se mi, es blendet mich, Cv., Dol.; Človeku rado blešči se od zlata, Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blísčava -e ž bleščava: Od bliszcsave pred nyim szo obláczke razegnáni TA 1848, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blísk -a m blisk: Blizk; Fulgur KMS 1780, A7; Ar liki bliſzk zhája KŠ 1771, 81; prszi eden 'zarjav bliszk preszmekno AI 1875, kaz. br. 7; pren. Csi vdeli bliſzk od ſzé dá BKM 1789, 246; Tvoje dike blíszk KAJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blisk -a samostalnik moškega spola
1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže; SODOBNA USTREZNICA: rezilo
FREKVENCA: 44 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blískanjca -e ž bliskanica, bliskanje: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo KŠ 1771, 203; I od toga králeſzkoga ſztoucza ſzo vö sle bliſzkanycze KŠ 1771, 774; i vcsinyene ſzo bliſzkanycze KŠ 1771, 787; pren. Vgáſzi 'ze ſzrd tvoj zbliſzkajczom BKM 189, 351
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bliskanje -a (bliskanje, bliskane, bliskajne, bliskajnje, bliškajnje) samostalnik srednjega spola
1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
1.1 močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
FREKVENCA: 61 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bliskati se -am se nedovršni glagol
1. navadno brezoseb., kdo/kaj; s prisl. določilom kraja v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
2. kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blisniti se -em se dovršni glagol
kaj na hitro močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blizi prisl., F12, adinere, blisi, ali notar poſtaviti; admotus, -a, -um, permaknîen, blisi poſtavlen; admovere, permakniti, pertakniti, blisi poſtaviti; adnatare, perplavati, blisi perplavati, doplavati; adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti; cominus, et emenus, od bliẛi inu od dalezh; penè, ṡkorai, bliṡi; penes, cilú bliṡi, poleg, s'raven, per; propinquè, cilú bliṡi; proximare, bliṡhati, cilú bliṡi biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blizi2 prislov
1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
1.1 pri mirovanju
1.2 pri premikanju
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: blizi ino/ali daleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blizi3 povedkovnik
1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blizi4 predlog z rodilnikom
1. za izražanje majhne razdalje; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: 77 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blizu prisl., F11, accolere, blisu prebivati; accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; adjacere, poleg, ali bliẛu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati; adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; adstituere, bliẛu poſtaviti; adventare, bliẛu priti, ſe perbliṡhati; allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliṡu pertezhi, perléſti; alluo, -ere, oblivati, bliṡu tezhi; cominus, et comminus, od bliṡu, is bliṡhnîga; ferè, fermè, ṡkorai, bliṡu; fermè, ferè, ṡkorai, bliṡu; prim. bliže
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blizu1 (blizu, blizo) prislov
1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
1.1 pri mirovanju
1.2 pri premikanju
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: blizu ali daleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blizu4 členek
1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
2. izraža, da se bo dogodek, dejanje kmalu uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bližnje sam., F2, cominus, et comminus, od bliṡu, is bliṡhnîga; depropè, od bliṡhnîga. Jer:25
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bližnji -a prid. bližnji: pravi … Aratus, de je blishna im. ed. ž shlahta boshja. ǀ Inu cilu ſo taku greshni, de blishne rod. ed. ž shlahte ſe neshonajo ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam, mej blishno or. ed. ž shlato ǀ terga s'ſvojmi vſtmi blishne tož. mn. m, inu dalne primer.> pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih rod. mn. presež.> Inu ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi im. ed. m per Marij biti ǀ videozh de moj ty ner blishnishi im. mn. m, inu lubishi ſò mene sapuſtili bližnji m bližnji: vidite de vaſs blishni im. ed. je v'jamo tiga bushtva padil ǀ nej sadosti de blagu tvojga blishniga rod. ed. neukradesh ǀ Satorai dokler Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu blishnimu daj. ed. imeti ǀ tvojga kojna, tvojga pſsa ble lubish, kakor tvojga bliſhniga tož. ed. ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim or. ed. andlal ǀ varshejo Kamen sa suojm blishnom or. ed. ǀ de bi vſi bratje ſe taku ſaurashili, vſi blishni im. mn. taku ſe pregajnali ǀ sa isvelizhejne ſvoyh blishnih rod. mn. ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm blishnim daj. mn., odpushajne saurashnikom ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne tož. mn. v'shkodo perpravili ǀ Kadar sdrashbe v'mej blishnimy or. mn. dellash ǀ s' blishnimi or. mn. ſe kregat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bližnji pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bližnji1 -ega (bližni, bližnji, blizni, bližen) posamostaljeno
1. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. kdor je v sorodstvenem razmerju do drugega; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
3. kdor je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: prijatelj
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bližnji2 -a -e (bližni) pridevnik
1. ki je krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. ki je časovno najmanj oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: prihodnji
3. v zvezi z žlahta ki je soroden s kom po krvi; SODOBNA USTREZNICA: krvni
4. ki je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
FREKVENCA: 104 pojavitve v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bližnji prid., F13, accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed; agnata, blishnîa, od ozheta tetta; agnati, blishnîa ṡhlahta po ozhetu; cognata, tetta, ſvieſt, bliṡhnîa ṡhlahta; consangvineus, rodják, bliṡhnîa ṡhlahta; consanguinitas, ſvojáſt, bliṡhnîa ṡhlahta; genere ſum ei proximus, jeſt ſim nîemu bliṡhîa ṡhlahta; Germanus, Nemez: tudi brat, tovaruṡh, ṡhlahta bliṡhnîa; propinquus, -a, -um, bliṡhnî; proximitas, bliṡhnîa ṡhlahta; sangvine junctus, bliṡhnîa ṡhlahta; suus haeres, bliṡhnî erbizh, nîegou erbizh; vicinus, -a, -um, bliṡhnî ſoſſid
- bližnjejši , F2, proprior, tá bliṡhniſhi; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drúgi krúh
- najbližnjejši F2, citimus, -a, -um, tá narbliṡhnîſhi per naṡ; vicimiſsimus, narbliṡhniſhi ſoſſid
- najbližnji , menix, koṡhiza nar bliṡhnîa moṡhjani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blóda -e ž blodnja: Vola nam naj csiszta bode Od vsze rú'znoszti i blôde KAJ 1848, 52
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blóden tudi blóuden -dna -o prid. bloden, zmeden: blouden brat KOJ 1845, 94; ki povrné grejsnika zbloudne nyegove pouti KŠ 1771, 754; Kak blodne ovczé ſzmo BKM 1789, 46; pout i bloudni lüdi BKM 1789, 244; blôdne vcsio BRM 1823, 38; Od blôdne szteze zla KAJ 1848, 5; na porob dao Blôdnim spotlivczom KAJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
blódnost tudi blóudnost -i ž zmota, hudobija: Da ne bodo vmeni bloudnoſzt BKM 1789, 128; bloudnoſzt KOJ 1845, 175; Blôdnoszt nepotere nyega vere KAJ 1848, 10; Scséjo náſz zapelati vbloudnoſzt KŠ 1754, 174; od vſzáke blôdnoszti BRM 1823, 2; ſzpádnejo vu bloudnoſzt KŠ 1771, 442; naj zbloudnoſztyov ti hüdi vö ne ſzpádnete KŠ 1771, 723; Ah nori! ſzlejpa bloudnoſzt KM 1783, 286; Kossuth za Deákovo blôdnoszt právi AIP 1876, br. 3, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bo vez. naj bo: Bo en Duhouni, katiri lepu shivi kakor ſe njegovimu ſtanu ſpodobi, obedn nemore nezh hudiga od njega rezhi, ampak de tu kar njemu shlishi varua, inu shpara letukaj ta muha ſedè, vſeskuſi ga opraula de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi. Bo en Gospud pravizhen, vſmilẽ, bogaboyezh, ima pak slabo glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza resnashaio. Bo ena shena brumna, pametna, dobra Gospodinia, s' obenim ſe veliku nepogouaria, kar jo resneſſeio de ſe veliku shtima, inu od ſebe dershi. Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi, de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit, vener ſe bo neshu en Momus, kateri bò en tadu neshal Redkeje se uporablja → bode.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bob m, F16, acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele; colocasia, -ae, vodeni bob raſte v'Egyptu; conchis faveta, is boba jeid; faba, -ae, bob; fabacia, -ae, faveta, en mozhnik s'boba; fabae hilum, tá zherna pika na bobu; fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od boba; fabalis, et le, kar k'bobu ſliſhi; fabarius ager, nyva ṡa bob, kir bob rad raſte; hilum, -li, tá zherna pika na bobi; hyoscyamus, -mi, zhervivez, ṡobnyk, ſvinṡki bob; midas, -ae, ṡhuṡhik, ali mol v'bobu; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob; utriculi, idem ac folliculi, valvuli pisorum, fabarum, lentis etc: luṡkin[e] graha, od boba; valvuli, ſtrokiki per bobi, ali drugim ſozhivji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bobek -bka (bobik) samostalnik moškega spola
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bǫ̑bən, -bna, m. 1) die Trommel; na boben biti, die Trommel schlagen; toliko znati kaj, kakor zajec na boben; meni filozofija pa zajcu boben! Zv.; b. poje, es wird die Trommel geschlagen, Z.; na boben prodajati, im Licitationswege verkaufen; na boben priti, fallieren, bankerott werden; na boben so ga dejali, er hat falliert; — laški b. = bobnica, V., Cig.; — merski boben, die Maßtrommel, DZ.; — 2) neka bolezen: die Trommelsucht, (tympanitis), V.-Cig.; — 3) "košara pletena od vrbovih protov v ribjo lov", Videm (Št.)-Erj. (Torb.); — 4) povodnji b. = bobnarica, Frey. (F.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boben -bna (boben, buben*) samostalnik moškega spola
1. tolkalo z napeto kožo na eni strani, običajno za ritmično spremljavo pesmi, plesov; SODOBNA USTREZNICA: boben, pavke
1.1 ritmično udarjanje na to tolkalo, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke
1.2 kdor igra na to tolkalo; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bobnati -am nedovršni glagol
kdo ritmično udarjati na boben, pavke, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnati, igrati na pavke
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bobovski prid., fabaginus, -a, -um, bobovṡki, od boba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bode vez. naj bo: Bode vni, alj vna Kadar ſe vuprizhe najdesh te huali, vſe tebi pravu da, Kakor prozh odijdesh te farshmaguje, inu vse tu nar hushi od tebe rezhe ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza, pohleuni, bogabojezhi, svojm ſtarishom pokorni, te shkushnave tega paklenskiga leva ſerzhnu premagaio … Ali oh shalost prevelika! dokler pak s'zhaſsom taisti kakor ſampſon ſe puste sapelat od te golufne Dalide tiga meſsa, inu ſvejta → bo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bodeč -a prid. bodeč, oster: jeſt ſim kakor en bodezh im. ed. m jesh ǀ kakor en bodezhi im. ed. m dol. tern ǀ ena bodezha im. ed. ž puszhava ǀ Ali takorshnu ſerze je kamenitvu, inu bodezhe im. ed. s ǀ Ti ſi ta shlahtna gartrosha pres bodezhiga rod. ed. s ternja tiga greha ǀ Kadar je premishloval Krajl David, koku mozhnu rani zhloveka ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu daj. ed. m mezhu ǀ ven bodezh tož. ed. m garm belih gartrosh je bila padla ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S. Gulihelmus ſvoj bodezhi tož. ed. m dol. shelesni guant ǀ Guilhelmus, kateri eno sheleſno bodezho tož. ed. ž ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ bo padla v' tu bodezhe tož. ed. s ternje ǀ kateri venim bodezhim mest. ed. m grastu ſydi ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm mest. ed. s ternu ſe vala ǀ tepſti, inu s'bodezho or. ed. ž gajshlo njegovu S. Tellu gajshlat ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem or. ed. s terniom obdano ǀ te bodezhe im. mn. ž shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih rod. mn. shpiz ǀ S. Sebaſtian de je poln bodezhyh rod. mn. ſtrel ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe tož. mn. m ſo oblekli ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah mest. mn. ternah valati ǀ dua Rabelna perſtopita s' bodezhimi or. mn. shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ s' bodezhimy or. mn. shibami presež.> s' tiga ner bodezhiga rod. ed. s morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bodenje -a (bodenje, bodejnje) samostalnik srednjega spola
1. potiskanje ostrega, koničastega predmeta v koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: zabadanje
1.1 česa ubijanje s potiskom rezila, zlasti v srce
2. povzročanje pekoče bolečine komu zaradi svoje ostrosti; SODOBNA USTREZNICA: zbadanje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bodi vez., F19, esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji; perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu; qualiscunque, kakerſhenkuli bodi; qualitercumque, v'kakerſhno kuli bodi visho; quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunque, kolikar kuli bodi; quocunque, kamer kuli bodi; quoquomodo, kakorkuli bodi; stupa, -ae, predivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu; ubicunque, kirkuli bodi; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bodi1 (bodi, budi) veznik
1. v ločnem priredju, v zvezah bodi – ali, bodi – bodi – ali za vezanje stavkov ali besednih zvez, ki kažejo na možnost izbire, večkrat tudi med vsebinsko nasprotnimi možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: bodisi
2. v dopustnih odvisnih stavkih ali podrednih zvezah, navadno za prirednim veznikom, v zvezi bodi glih/lih za izražanje dejstva, kljub kateremu dejanje ali stanje iz nadrednega stavka ohranja veljavo, uresničljivost; SODOBNA USTREZNICA: čeprav, če
FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bodi2 (bodi, budi) členek
1. za prirednim veznikom ali v zvezi s tudi poudarja vzporedno, lahko manj pričakovano možnost; SODOBNA USTREZNICA: pa
2. v zvezi s členico koli oz. s prislovi in zaimki s sestavino koli poudarja poljubnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: že
3. za prirednim veznikom stopnjuje povedano z omembo dodatne, manj pričakovane, pogosto negativne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: celo
4. za prirednim veznikom izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: samo
5. izraža dopustitev česa, soglašanje s čim
FREKVENCA: 30 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bodi3 (bodi, budi) členica
za oziralnimi zaimki ali prislovi v zvezah čigar bodi, kadar bodi, kakor bodi, kakošen bodi, kakover bodi, kakovršen bodi, kamor bodi, kar bodi, kdo bodi, kdor bodi, kir bodi, kjer bodi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti; SODOBNA USTREZNICA: koli
FREKVENCA: 28 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bodisi veznik
1. v ločnem priredju, v zvezi bodisi – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: bodisi
2. v dopustnem odvisnem stavku, v zvezi bodisi lih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
FREKVENCA: 15 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bodljaji -jev m mn. zbadanje v prsih: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje: Gobe te nezhistosti: Ietiko te nevoshlivosti: Bodlaje tož. mn. tiga ſaurashtva (I/1, 120) ǀ on je imel bodlaie tož. mn., naduho, jetiko, vodenizo, metlaie (V, 95) Prim. pri Kastelec-Vorencu bodlaji ‛kadar eniga na ſtrani bode, pleuritis’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bodoč (buduč, budoč) deležje
1. s prisl. določilom kraja izraža obstajanje na določenem mestu oz. v določenem stanju; SODOBNA USTREZNICA: nahajajoč se
2. kot vez s povedkovim določilom izraža obstajanje stanja, ki ga poimenuje povedkovo določilo
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
FRAZEOLOGIJA: bodoč vpričo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bog m, F49, Bacchus, pyanski ali vinski Búg; consus, Búg tega ſveitovanîa; Deus, Búg; Deus ita decrevit, Búg je takú odlozhil; divinitus, od Bugá, is Buga; Emanuel, nobiscum Deus, Búg ṡnami; impiè, pregréſhnu, ṡupar Boga, inu te ſtariſhe; lamuel, vel Jamuel, Bogú lub. Prov:31; lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi; nolite errare, deus non irredetur, ne motite ſe, Bug ſe nepuſty ṡhpotati; ò si, Búg hotel; Sabaoth, deus ſabaoth, Búg te mozhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bog1 -a m bog: kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bog2 -a prid. ubog, reven: ta boge im. ed. m dol. David nanaglem je mogal bejshat gologlau s'ſvoja duora ǀ vejſte de una boga im. ed. ž sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena ǀ hisha vne boge rod. ed. ž matere ǀ Perpravij ta paklenski goluff to bogo tož. ed. ž dusho v'greh ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig rod. mn. sirotiz ǀ ohernjo triba, boge tož. mn. ž sijrote golufa → ubog
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bog -a m osebno lastno ime Bog: G. Bug im. ed. shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly nashiga ſerza ǀ Bvg im. ed. nam pomagaj ǀ G. bug im. ed. ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona ǀ Ah moj Buh im. ed. ǀ nelubish tuojga Boga rod. ed. ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ rod. ed. poſlan ǀ od G: Buga rod. ed. ſe lozhi, inu beshij ǀ katera ima od boga rod. ed. oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ kateri G. Baga rod. ed. ozheta vashiga Nebeskiga lubite ǀ Ah Bogu daj. ed. stu taushenkrat vender ſe smili ǀ G. Bugu daj. ed. ſe v'punt poſtavi ǀ G. Bohu daj. ed. offrat ǀ Boga tož. ed., inu Angele bosh sa tuoje tovarshe imel ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà tož. ed. zheſtè ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga tož. ed. reshalil ǀ prezej bosh ob tuisti minuti ſe mogal taku salubiti v'Boga tož. ed. ǀ ſi bodo kejkaj per G: Bogu mest. ed. sahlushili ǀ nei vreden de bi per Bugu mest. ed. bil ǀ kakor mij s'Bugam or. ed. taku tudi Bug s'nami ǀ inu s'Bugam or. ed. ostanite ǀ ſazhne s'milim Bugom or. ed. shentovati ǀ s'Kusi ſpuvid s'Bogam or. ed. ſe ſpravi ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski Bogovi im. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bog -a samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola
1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bog2 -a -o (bog, vog) pridevnik
1. ki ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: reven
2. ki je nesrečen, vreden pomilovanja; SODOBNA USTREZNICA: ubog
2.1 ekspresivno ki je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah
3. z dopolnilom na čem, v čem ki ima malo česa; SODOBNA USTREZNICA: ubog
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 26 delih
TERMINOLOGIJA: bog v duhu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogaboječ -a prid. bogaboječ: David je bil bogaboyezh im. ed. m ǀ De bi edn taKu bogaboyèzh im. ed. m bil ǀ Bogaboijezh im. ed. m je bil taisti Capitan ǀ en bogaboiezh im. ed. m Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ milu plaka en bogapoyezh im. ed. m Vuzhenik ǀ en boga boyezh im. ed. m Duhouni ǀ pravi ta Bogaboyezhi im. ed. m dol. Amadeus ǀ kadar letu je premishlual ta Bogabojezhi im. ed. m dol. ſalvianus ǀ pride ena bogaboyezha im. ed. ž shena s' imenam Irenes ǀ ta Ranza Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha im. ed. ž shena ǀ vashe oblizhe bogaboyezhe im. ed. s ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga rod. ed. m Hebronenskiga shkofa ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga rod. ed. m Shlushabnika ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga rod. ed. m Appata Saba ǀ nad molitvo une Bogabojezhe rod. ed. ž dushe ǀ vuzhiteſe vſaj tedaj od te Bogaboyezhe rod. ed. ž Mattere S. Auguſtina ǀ v'hishi te bogabojezhe rod. ed. ž vduve ǀ berem od te bogabyezhe rod. ed. ž Vduve ǀ Taku de shiher bi S. Martina temu Bogabojezhimu daj. ed. m Mathiathiaſu perglihal ǀ enkrat timu Bogaboyezhimu daj. ed. m Bertramu ſe je bila prikasala ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga tož. ed. m ži. shkoffa ǀ je bil obtoshil eniga Bogaboiezhiga tož. ed. m ži. Pasheta ǀ Taku Chriſtus to bogaboyezho tož. ed. ž Vduvo Eliſabetho potroshta ǀ shtimaio, inu sa bogabojezho tož. ed. ž Perſhono dershè ǀ nihdar nebo posabilu na letu Bogaboyezhe tož. ed. s Lublansku Meſtu ǀ ter jo posdravimo s' tem bogaboyezhem or. ed. m Criſippam ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem or. ed. m Djezam gori savpiti ǀ s' uno bogaboyezho or. ed. ž ſophio ǀ katere ſò bile duej boga boyezhe im. dv. ž shene ǀ Ty Modri, inu Bogabojezhi im. mn. m ſe zhudio ǀ de bi s'greshnih bogaboyezhi im. mn. m, inu pravizhni ratali ǀ ty pravi bogaboijezhi im. mn. m kersheniki ſtoie ǀ Kadar vne bogaboyezhe im. mn. ž shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih rod. mn. Pushlushauzou ǀ od bogaboyezhih rod. mn. ſtarih nerodovitnih Mater ſo bily rojeni ǀ na ſemlo tem bogaboyezhem daj. mn. perneſil ǀ ſe perporozhi tem bogaboyezhem daj. mn. shenam ǀ katere tem boga boiiezhem daj. mn. dusham negaieio ǀ taku svete, Bogabojezhe tož. mn. m, inu nedolshne slushabnike Boshije nej ſo sposnali ǀ Te shlahtne veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe tož. mn. m Bratje ǀ shegna te bogabojezhe tož. mn. m, inu shtrajfa te greshne ǀ skusi suoje Bogabojezhe tož. mn. ž ozhij ǀ te bogoboyezhe tož. mn. ž shene ogolufa primer.> Vener she vſelej bi mogal bogaboyezhishi im. ed. m biti ǀ nej bilu lepshi Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi rod. ed. ž presež.> Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi im. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogaboječ2 -a -e (bogaboječ, bogabojoč) pridevnik
1. ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
1.1 ki odraža takšno človekovo občutje in ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
FREKVENCA: 181 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogaboječi* -ega posamostaljeno
kdor čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječi
FREKVENCA: 63 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogastvo -a s bogastvo: njegova mogozhnoſt, zhaſt, inu bogaſtvu im. ed. nebo dalei terpelu ǀ ta modri govorij od bogastva rod. ed. te vere, inu od bushtua dobriga djaina ǀ troshte je imel v'ſvojm bogaſtvi mest. ed. ǀ shelite Krajlovati v' bogaſtui mest. ed., v' zhaſti, inu v' lushtah ǀ ty bogati ſe ſo ſramovali v' ubogaſtvi mest. ed., inu v' obilnoſti teh poſvejtnih rezhi shiveti ǀ pod njegovim bogaſtvam or. ed. nikar isvelizhaine, ampak njegovu pogubleine skritu tizhj ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti, inu bogaſtva im. mn. malu zhaſſa na tem ſvejti terpè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogastvo1 -a (bogastvu, bogastvo, bogatstvo) samostalnik srednjega spola
1. nadnaravno duhovno bitje, ki je vsemogočno in nesmrtno; SODOBNA USTREZNICA: Bog, božanstvo
1.1 versko Oče, Sin in Sveti duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog; SODOBNA USTREZNICA: troedini Bog
2. narava, lastnosti boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogastvo2 -a (bogatstvo, bogastvu, bogastvo, bogatstvu) samostalnik srednjega spola
1. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
3. velika količina, množina, mera; SODOBNA USTREZNICA: obilje
4. kjer ima kdo neomejeno oblast; SODOBNA USTREZNICA: kraljestvo
FREKVENCA: 69 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogat -a prid. bogat: en bogat im. ed. m mosh je bil s'naglo ſmertio umerl ǀ taisti bogati im. ed. m dol. neuſmileni mosh ǀ je bila ſilnu leipa, inu bogata im. ed. ž ǀ kadar je enu bogatu im. ed. s, obilnu lejtu ǀ Alexius ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga rod. ed. m Gospuda Euffemania ǀ je suestu enimu bogatimu daj. ed. m Gospudu shlushil ǀ kakor uni neuſmileni bogati daj. ed. ž Lesizi ǀ je bil oſdravil S. Amaſus eniga bogatiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau tu bogatu tož. ed. s Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ s'taistim bogatim or. ed. m fardamanim mosham ǀ dua Shlahtna bogata im. dv. m Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati im. mn. m ǀ pravi ta modri od teh bogateh rod. mn. oherniku ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh rod. mn., shenskijh, inu moshkijh perſhon ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih rod. mn. obelnih lejt ǀ Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim, inu bogatem daj. mn. ludem ǀ je imel shlahtne, inu bogate tož. mn. m ſtarishi primer.> obeden meſſz nej bogatiſhi im. ed. m, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ sakaj vezhKrat ty bogatishi im. mn. m ſo greshnishi ǀ Inu vaſs sagvisham, de nikuli bulshih, inu bogatishih rod. mn. lejt nebote imeli presež.> veni urri te ner bogatishi im. ed. m obusha ǀ Syn tiga ner bogatishiga rod. ed. m, inu ner shlahtnishiga Rimskiga Gospuda bogati m bogataš: enimu bogatimu daj. ed. pol krone vkrade ǀ taku tij vboſi, kakor tij bogati im. mn., taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ tem bogatem daj. mn. prepovej ohernio ǀ de bi ſe tem bogatim daj. mn. neſamirili ǀ kaj bi nuzalu blagu tem pogatim daj. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogat2 -a -o pridevnik
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogati1 -ega posamostaljeno
1. kdor ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogati
2. kar ima veliko vrednost; SODOBNA USTREZNICA: veliko, dragoceno
FREKVENCA: 284 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogati2 -am (bugati, bogati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj narediti tako, kot kdo zahteva, predlaga; SODOBNA USTREZNICA: ubogati
1.1 kdo; kaj upoštevati pri svojem ravnanju
FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogatija -e ž bogastvo, bogatija: Moia bogotia im. ed. je moj Bug (II, 407) ǀ je govuril od shlahtuſti, bogatie rod. ed., modruſti, inu lepote Chriſtusa Jeſusa (III, 574)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogi -ega (bozi, bogi) posamostaljeno
1. kdor ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revni
1.1 kdor ima nizek družbeni položaj
2. kdor je nesrečen, vreden usmiljenja; SODOBNA USTREZNICA: ubogi
2.1 protestansko, ekspresivno kdor je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah
FREKVENCA: 202 pojavitvi v 19 delih
TERMINOLOGIJA: bogi v duhu/vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boginja -e (bogina, boginja, bogijnja) samostalnik ženskega spola
1. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij ženskega spola s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: boginja
2. protestansko ženska, ki ji papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnica, priprošnjica
3. ženska, ki s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalka
FREKVENCA: 25 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogoneroden -dna prid. brezbožen: Ah! gdu bo taku boganaroden im. ed. m de vſelej ne bo G: Boga sahualil, kadar eno gnado od njega preime ǀ vni Mosh je en loter, en greshnik boga narodni im. ed. m dol. ǀ kakor je shelil, inu proſsil ta boganarodni im. ed. m dol. Balaam ǀ Ie taisti boganerodni im. ed. m dol. Antiochus ǀ ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni im. ed. m dol. Manaſses ǀ boganerodna im. ed. ž shena s'velikim serdom odgovorji ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel, inu nyh bogunerodniga rod. ed. folka ǀ nas bom perglihal timu boganarodnimu daj. ed. m Iſmaelu ǀ to naſho boganarodno tož. ed. ž Babilonio bo Konzhala ǀ ò boganarodni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ Tem boganarodnem daj. mn. pak ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive dushe, te boganerodne tož. mn. ž pobye presež.> S. Iacob grè v'Ishpanio, kir ty nar buganarodnishi im. mn. m ludje ſo stonovali Prim. pri Kastelec-Vorencu Boganeroden ‛impius, irreligiosus, pregréſhen’, in pri Pleteršniku bogonerọ́den ‛gottlos’; tvorjeno iz sklopa Boga neroden.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bogovec m, F11, areoli, bogovzi; ariolus, bogoviz; arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; augur, -ris, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; divinus, -ni, divinator, bogoviz; extipex, -cis, en bogoviz, kateri oſſerzhje ogleduje; hariolus, -li, en zupernik ali bogoviz; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkel na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inaugurató, od bogouzou poveidanu, ali na ṡnanie danu; laena, -ae, nékadanî na voiski plászh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; python, -onis, bogoviz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boh -a samostalnik moškega spola
s prašiča odrta, nerazrezana slanina; SODOBNA USTREZNICA: boh
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boj -a m boj: polsot ſe vſdigne kreh, inu boj im. ed. ǀ od boia rod. ed. mu ſe ſajna ǀ k'boiu daj. ed. ſe perpravi ǀ poprej kakor je k'boju daj. ed. prishal ǀ kateri krejh, boi tož. ed., ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ venem boiu mest. ed. taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ v'ſauroshtvi, inu v'boij mest. ed. je shivil ǀ rajshi bi hotela ſe naiti v'boy mest. ed. mej nagimi mezhmi teh sholnerjou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boj1 -a samostalnik moškega spola
1. oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj
1.1 zoper koga, s kom
1.2 kogarod.
1.2.1 vojaški spopad, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna
1.2.2 čas trajanja takega spopada
2. povzročitev smrti človeka; SODOBNA USTREZNICA: uboj, umor
3. stanje, ki ga povzročajo prepiri, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: nesloga
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
FRAZEOLOGIJA: dobiti boj (s čim)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bója, f. die Farbe, Jan., nk.; — iz hs. od tur. boja die Farbe.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bojàzen -zni ž bojazen, strah: ſzmertna bojazen ne preobláda SM 1747, 58; Okoul’ náſz je vſzigdá bojazen SŠ 1796, 24; Vasa bojazen BKM 1789, 94; Bojazen Bôga KAJ 1848, VI; ſzi mené obarvo od bojazni BKM 1789, 370; Ga vsze cseszti z-bojaznov KAJ 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bojàznost -i ž bojazen, strah: Bojaznoſzt Goſzpodna KMK 1780, 19; Bojaznoſzt Goſzpo-dna BKM 1789, 3; Bojaznoſzt Goſzpodna BRM 1823, VI; bojaznoszt KOJ 1833, 156; utvoioi bojasznoszti ABC, A7b; vu Bogá bojaznoſzti KŠ 1754, 158; Od bojaznoſzti pa nyega KŠ 1771, 97; V bojaznoſzti BKM 1789, 130; vu Bogá-bojaznoſzti SIZ 1807, 10; I z-bojali ſzo ſze zbojaznoſztyov velikov KŠ 1771, 114; Naj z-Bogá bojaznoſztyov KMK 1780, 87; Iscſi záto z-bojaznosztyom KM 1783, 202; Erjüje vrág zbojaznoſtyom BKM 1789, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boječ -a -e deležnik
1. ki čuti strah, je prestrašen zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: boječ
1.1 navadno v zvezi z vera ki izgublja vero v Boga ali je iz strahu pred posledicami javno ne izpoveduje
1.2 ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
FREKVENCA: 22 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bojevanje -a (bojovanje, bojovajnje, bojovajne, bojovane, bojevanje) samostalnik srednjega spola
1. zoper koga, s kom oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj
1.1 vojaško spopadanje, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna
1.2 materialne dobrine, zajete od nasprotnikov med bojem ali po njem; SODOBNA USTREZNICA: bojni plen
2. medsebojna uporaba sile z namenom obvladovanja nasprotnika; SODOBNA USTREZNICA: spopadanje
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bojevati -ujem (bojovati, bojevati, bajovati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (zavoljo koga), za koga/kaj, zoper koga, s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; kaj [notranji predmet] udeleževati se (oboroženega) spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati
1.2 kdo; zoper koga/kaj vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
1.3 kdo/kaj; za koga, s kom z različnimi postopki se udeleževati spopada
2. kot slovarski zgled ubijati, moriti, navadno divje, surovo
3. kdo dokazovati pravilnost ideje, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: braniti, zagovarjati
FREKVENCA: 208 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol
1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bòjna -e ž vojna, boj: Bojna KAJ 1848, IX; nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; Za odvrnênye bojne BRM 1823, IX; Mir po bojni BRM 1823, IX; sze od szedem krajov bojne zacsnejo KOJ 1848, 109; pren. pojdti na ſzlejdnyo bojno z-satanom KM 1783, 196; neimamo mi boine proti kervi SM 1747, 26, BRM 1823, IX; beiſimo po terpleinyi vu boyno BRM 1823, 28; v-ſzmrtnoj bojni KM 1783, 271
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bojni -a -o pridevnik
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bojnik -a samostalnik moškega spola
1. udeleženec oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevnik
2. kdor povzroči smrt človeka; SODOBNA USTREZNICA: ubijalec, morilec
3. kdor v odnosu do drugega uporablja silo, nasilje; SODOBNA USTREZNICA: nasilnež
FREKVENCA: 21 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Boksius m osebno lastno ime Boksij: Od katere pravi Thomash Boxius im. ed. (IV, 312) → Tomaž 6.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolan -lna prid. bolan: Bolan im. ed. m je, sakaj jeſgubil sdrauje ſvoje dushe ǀ gre Preroka Ahia vuprashat ali nje bolni im. ed. m dol. ſijn bode osdravil ǀ bolna im. ed. ž, inu reuna leshi ǀ Kadar pak otrok bi nagledal v' ozhy tiga bolniga rod. ed. m zhloveka ǀ Kunshten je bil peld ene bolné rod. ed. ž Pershone ǀ ona Moshu bolnimu daj. ed. m nuzh, inu dan ſtreshe ǀ de bi njegoviga hlapza bolniga tož. ed. m ži. oſdravil ǀ Vſmili ſe, vſmili ſe zhes to tudi dolgu bolno tož. ed. ž dusho ǀ ty bolni im. mn. m ludje od lakoti, inu reve ſo konz jemali ǀ pruti tem bolnem daj. mn., inu renenam sholnerjom ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne tož. mn. m kushne ludy bolni m bolnik: takrat ta bolni im. ed. saupije ǀ pred hisho tiga bolniga rod. ed. sazhne prangat ǀ sazhne tiga bolniga tož. ed. opominat ǀ pomozhniza teh ludij, sdrauje teh bolneh rod. mn. ǀ reunom je pomagal, inu bolnem daj. mn. ǀ veſselje v'Bolneh mest. mn., saKaj nijh sdrauje ſe je perKaſalu bolna ž bolnica: to bolno tož. ed. obhaiat hozhe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolan -lna -o pridevnik
1. ki je telesno oslabel zaradi motnje v razvoju ali delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan
1.1 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem, s čim ki ima motnjo, navedeno v dopolnilu
1.2 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem ki ima motnjo delovanja organa ali skupine organov, navedenih v dopolnilu
2. ki zaradi določene motnje ne deluje pravilno; SODOBNA USTREZNICA: bolan
3. ki čuti duševne bolečine
3.1 v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom od česa ki je zaradi duševnega trpljenja telesno oslabel; SODOBNA USTREZNICA: bolan
4. ki ima menstruacijo
FREKVENCA: 289 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bòle tudi bòlje prisl. bolj: nego bolie tvoie licze oberni knyemu SM 1747, 63; ſzem mojo zkvarjeno voljo bole naſzledüval SM 1747, 48; od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; nego bole nátom bojdmo, da KŠ 1771, A4b; nego bole to hüdo z dobrim obládaj KŠ 1771, 72; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſvetloſzt KŠ 1771, 121; nego doſzta bole düsevnoga KM 1783, 141; od koga bole BKM 1789, 7 b; od toga bole szo KM 1790, 90; vendar je bole KOJ 1833, 82; kêm bole popolno KAJ 1848, 1; je bole nücliva s tem AI 1878, 10; vucsenike bolye povcsiti KOJ 1833, 32; sze pá 'zelênye bolye zglasuvala AIP 1876, br. 1, 5; malo bolje premiszli AIP 1876, br. 7, 2; rázum bolje raztolmacsi AIN 1876, 69
nájbòle najbolj: ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau, preloſo TF 1715, 9; te drüge dni, naj bole te ſzvéteſnye liki KŠ 1754, 26; Naj bole nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; prineſzi, i knige, naj bole módre KŠ 1771, 652; ſtera zdr'sávajo ſze naj bole vu Apoſztolſzke vöre vadlüványi KM 1780, 7; tebi hválo dájem, ali náj bole, ka ſzi me oszloubodo KM 1783, 4; ali nikéd, i náj bole vu ſztári peſzmaj BKM 1789, 4b; 'Zivi tak na trôst vu trplênyi, i naj bole na zvelicsanye BKM 1789, IV; Gda moremo nájbole 'siveti KOJ 1833, 141; náj bolye vu nomenaj KOJ 1833, 44
nájbòle najbolj: ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau, preloſo TF 1715, 9; te drüge dni, naj bole te ſzvéteſnye liki KŠ 1754, 26; Naj bole nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; prineſzi, i knige, naj bole módre KŠ 1771, 652; ſtera zdr'sávajo ſze naj bole vu Apoſztolſzke vöre vadlüványi KM 1780, 7; tebi hválo dájem, ali náj bole, ka ſzi me oszloubodo KM 1783, 4; ali nikéd, i náj bole vu ſztári peſzmaj BKM 1789, 4b; 'Zivi tak na trôst vu trplênyi, i naj bole na zvelicsanye BKM 1789, IV; Gda moremo nájbole 'siveti KOJ 1833, 141; náj bolye vu nomenaj KOJ 1833, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolečina -e ž bolečina: bolezhina im. ed. nej hotela nehat ǀ od velike bolezhine rod. ed. je bil okuli padil, inu omedlel ǀ prezej puzhuti eno veliko bolezhino tož. ed. v'trebuhu ǀ Ozha Francisk je veni veliki, bolezhini mest. ed. ſe nashal ǀ Aſa je bil shrajfan s' veliko bolezhino or. ed. na nogah ǀ kadar bolezhine im. mn. tiga poroda ſo jo bile periele ǀ mu sazhne njega teshave, njega bolezhine tož. mn. pravit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolen [bólǝn] (bolan) pridevnik
bolan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bolena -e ž osebno lastno ime Boleyn: od preshoſtva krajla Henrica, kateri ſe je bil ſalubil v'leto neſramno Anno Boleno tož. ed. (II, 369) ǀ s'to nasramno loterzo Anno Boleno or. ed. nezhistu je shivil (I/1, 108) Anne Boleyn (pribl. 1507–1536), druga žena angleškega kralja Henrika VIII. in mati kraljice Elizabete I.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolénje -a s bolečina, trpljenje: Od bolenyá gláve AIP 1876, br. 1, 7; nyega bolénye BRM 1823, 69; haſzek bolênya BRM 1823, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolèst -i ž bolečina: gde od bolesti žarjave gorzdigáva nogé AI 1878, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boleti nedov., F16, capite laborare, glava boly; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly; diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; dolere, tudi boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati; dolet, boly, ſe ṡgréva; dolet â ſole caput, od ſonza glava boly; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; oedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly; vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava boly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boleti -im nedovršni glagol
1. kaj/brezoseb.; koga motiti koga s telesno bolečino
2. kaj/brezoseb.; kogatož. povzročati močne duševne bolečine; SODOBNA USTREZNICA: boleti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
FRAZEOLOGIJA: glava boli koga od česa
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolezen ž, F94, aegrimonia, -ae, boléẛen, ſlabúſt, ṡhaloſt; aegritudo, boléẛan; affectus morbo, s'bolésno obdán, s'nadlugo, révo; angina, jesizhik v'vſtih, kuſherji, gerla otúk, ali boléṡen; arrosthema, boléṡen; carcinoma, boléṡen, rak; cephalaea, -ae, cephalalgia, velika glave boléṡin, kir dolgu zhaſſa terpy; comitialis morbus, padezha boléṡen; epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya obláſt, padezha boléṡan; insanitas, neṡdravje, boléṡan, neumnoſt; langvor, oris, bolezhina, ſlabúſt, boléṡin, trudnoſt, ſhvohúſt; morbus, boléṡan; paraxismus, marṡlize, ali boleṡni ṡazhetik; praeservativum, [arznia] katera boléṡni brani, inu ohrani pred boléṡnjo; pusulosus, -a, -um, kateri je s'takeſhno boléṡanjo obdán; vermina, gliſte, od gliſt boléṡan, trébuha boléṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolezen -zni ž bolezen: Arzati bodo sklenili de bolesan im. ed. je nevarna ǀ boleſan im. ed. hujshi prihaia ǀ ta ſmertna bolesen im. ed. ſe nej ſmela perblishat ǀ od te bolesni rod. ed. oſdravit ǀ en dan Bug eno teshko bolesan tož. ed. mu poshle ǀ v'taiſto veliko, inu grosno belesan tož. ed. je bil padil ǀ po eni dolgi bolesni mest. ed. ǀ v'bolesni mest. ed. duhouni te dushe ǀ v'ſuojh revah, inu v'boleſan mest. ed. prezei k'G. Bugu ſe oberne ǀ teshke bolesni im. mn. vaſs bodo martrale ǀ Tympius pravi de venem ozheſsu stu, inu duanajst bolesni rod. mn. more biti ǀ od vashih duhounih belesni rod. mn. ǀ de bi G. Bug vaſs reshil od vashih bolesny rod. mn., inu nadluh ǀ naſha duſha je podversena duhounim bolesnom daj. mn. ǀ Galenus pravi, de Shena je podvershena 62. boleſnam daj. mn. vezh kokar en Mosh ǀ ſe najde ena arznja sa vſe bolesni tož. mn., reve, inu potrebe ǀ kadar bode tebi bolesne tož. mn. poſslal ǀ Aku s'kuſi buleſni tož. mn. vam hozhe okratit vashe ſhivejne zhes Boga marmrate ǀ dusha v'nevarnih duhounih bolesnah mest. mn. ſe najde ǀ kadar v'teshkijh boleſnah mest. mn. ſe najdesh ǀ Na raiſy je naſha popotinza, v'bolesnah mest. mn. naſhe sdravie ǀ veliku mutaſtih, merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi or. mn. obdanih je bil osdravil ǀ s' vſemy bolesnamy or. mn. ǀ eno s'ogniom, to drugo s'bolesnamy or. mn. shtrajfa ǀ s'velikimi revami, pregainenam, inu bolesni or. mn. je bil obdan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolezen1 -a (bolezen, bolezan) samostalnik moškega spola
1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. v zvezi ženski bolezen običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolezen2 -zni/-zne (bolezan, bolezen, bolejzen, bolejzan, bolezin) samostalnik ženskega spola
1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
1.1 ed. stanje telesne oslabelosti zaradi motnje v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. občutek telesnega ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
3. običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
3.1 daljša krvavitev iz maternice po porodu; SODOBNA USTREZNICA: čišča
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: bolezen na bedru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolezniv -a -o pridevnik
ki povzroča duševno bolečino, skrb; SODOBNA USTREZNICA: boleč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bołhȋnjak, m. 1) der Flohwinkel, Mur.; — 2) der Flohkoth, Mur.; — 3) neka bela prtenina, po kateri so drobne, temne pičice, kakor bi bila od bolh onesnažena, Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolj1 (bul, bujl, bojl) primernik prislova
1. primrk. stopnjuje
1.1 pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj
1.2 prislove; SODOBNA USTREZNICA: bolj
2. primrk. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolj
3. primrk. izraža sorazmernost dejanja, stanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
FREKVENCA: 44 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolj3 (bujl, bul) primernik povedkovnika
1. presež. izraža primernost, koristnost česa v največji meri; SODOBNA USTREZNICA: najbolje
2. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
3. primrk. izraža sorazmernost dejanja, stanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova
1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika
1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev
FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boljšati -am (bulšati) nedovršni glagol
1. kdo; kaj (s čim) povzročati, da kaj postane boljše; SODOBNA USTREZNICA: izboljševati
2. kdo; komu kaj povzročati, da kaj postane večje; SODOBNA USTREZNICA: večati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boljše2 (bulše, bolše) primernik povedkovnika
1. primrk. presež., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše, najbolje/najboljše
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
FREKVENCA: 88 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boljši -i prid. primer. boljši: nej nezh bulshi im. ed. m kakor en merlizh ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi im. ed. s vinu nashli ǀ nihdar nebodete bulshiga rod. ed. m Mojstra neshli ǀ nej na ſvejtu bulshi rod. ed. ž arznie ǀ jest vam nevem bulshi rod. ed. ž erbshzhine sapuſtiti ǀ nezh bulshiga rod. ed. s nej, kakor srezha ǀ nihdar bulſhiga rod. ed. s, inu shiharniſhiga mesta ſe nenajde ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi tož. ed. m, inu lepshi samerkajte ǀ bushi tož. ed. m kup ſturite ǀ Bug ij nebode bulshi tož. ed. ž pamet dal ǀ nej ste nezh bulshi im. mn. m Kakor shiuina nepametna ǀ Nezh bulshi im. mn. m nej ſo bilij Babilonerij ǀ nej na ſvejtu bulshih rod. mn. ludy ǀ de nikuli bulshih rod. mn., inu bogatishih lejt nebote imeli ǀ te bulshi tož. mn. ž ſpishe v'almaro skrijeta presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi im. ed. m kup ǀ Ta ner bulshi im. ed. ž kupzhia ǀ katera je ta ner bulshi im. ed. ž taiſta je uredna povikshena biti ǀ Tu kar od ſvoje nature je tu nerbulshi im. ed. s ǀ en ſod tiga ner bulshiga rod. ed. s vina ǀ kadar nar bulshi rod. ed. ž vole je bila ǀ blagu vkupaj ſpràulate sa vaſhe otroke, inu na tu nar bulshi tož. ed. s posabite ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi tož. ed. s, inu shlahtnishi vkrasti ǀ My ſe hozhemo ſtem ner bulshem or. ed. s vinom napolniti ǀ is katere deshele ſo ner bulshi im. mn. m telleta koshlizi, jerebize, is katere vode ſo ner bulshi im. mn. ž ribe ǀ Ti greshnik, ti greshniza ſi vſelei pokoren hudizhom, kir tajſtoh volo dopernashash, kakor tvoih nerbulshih rod. mn. priatelou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno
1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše
1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno
1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno
1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu
1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni
FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika
1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boljši3 (bulši) primernik prislova
1. primrk. glede na določene zahteve v večji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. takó, da v večji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boljši4 (bulši) primernik povedkovnika
1. primrk. izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše
1.1 primrk., z nikalnico, v zvezi z bi izraža nasprotno možnost uresničitve od zanikane
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše
2.1 primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri
FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolnik -a m bolnik: Kadar en bolnik im. ed. oterpne ǀ S. Reshnu Tellu je ſpremil do bolnika rod. ed. ǀ kadar vidio de enimu bolniku daj. ed. arznie nezh nepomagaio ǀ ſama ſeniza Petrava ſledniga bolnika tož. ed. je oſdravila ǀ bolniki im. mn. ſe ſò njega kute doteknili ǀ Trydeſet Bolnikou rod. mn. ǀ bolnikom daj. mn. shkodlive shpishe prepovedò ǀ kadar ſo h' Bolnikom daj. mn. nesli ǀ h'bolnikẽm daj. mn. ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike tož. mn. od nyh ner hushi, inu neuarnishi bolesni ǀ per teh drugih bolnikoh mest. mn. ǀ per takorshneh bolnikah mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolnik -a samostalnik moškega spola
kdor je telesno oslabel zaradi motnje v razvoju ali delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolnik
FREKVENCA: 286 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bòlvan -a m malik: Bolvan je pa ona ſztvár KŠ 1754, 9; szta on Bolvan KOJ 1833, VII; áldov tomi bolvani KŠ 1771, 362; varte ſze od bolvanov KŠ 1771, 735; ſteri ſze hválio vbolvanih KŠ 1754, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bolvánski -a -o prid. malikovalski, poganski: od hüdoube bolvánſzke KŠ 1771, 433; od bolvánſzkoga áldüva KŠ 1771, 504; bolvánſzke Bogé SŠ 1796, 64; oſztavo je bolvánſzko Kaldeo KM 1796, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bonaventura -a m osebno lastno ime Bonaventura: S. Bonaventura im. ed. ſeraphinski Dohtar je piſſal ǀ taku tudi moj S. Bonoventura im. ed. ima lete ſuſebne try laſtnoſti ǀ pravi S. Bonaveetura im. ed. ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura rod. ed. Seraffinskiga Dohteria ǀ Na dan Svetiga Bonaventura rod. ed. Shkoffa ǀ bom perloshil beſſede S. Bonauentura rod. ed. ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru daj. ed. gorkuto Boshje lubesni ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Cardinali s. Bonaventura tož. ed. ǀ sa tiga volo s' S. Bonaventuram or. ed. porezhem Sv. Bonaventúra, pravo ime Giovanni di Fidanza (1221–74), frančiškan, kardinal in cerkveni učitelj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bonicius -ija m osebno lastno ime Bonicij: kakor ſe bere … od S. Bonitia Alvernenskiga rod. ed. (IV, 315) Bonícij, it. Bonizio (umrl pred 1099), škof v Sutriju severno od Rima, pisec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
borcajhen -hna (borcahen, borcajhen) samostalnik moškega spola
kar napoveduje pojavitev česa v prihodnosti; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bóre, adj. indecl. arm: bore prerok, bore Jakob, Jsvkr.; bore mož, bore jaz, bore mati, bore dete, Gor.-Levst. (Rok.); — bore malo, sehr wenig, LjZv.; — nam. ubore; prim. stsl. nebože, nebore (voc. od nebogъ).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bore nepreg. prid. bore, ubog, reven: ta bore im. ed. m mosh, sazhne vpiti ǀ ta bore im. ed. m Jacob v' veliki nevarnoſti, inu potrebi na tej rajshi ſe je nashal ǀ ta bore im. ed. m ozha, kateri vſe blagu je bil zheſs Synu dal ǀ ta bore im. ed. m ſyn je imel od sheje konez uſeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
borìč 2., -íča, m. dem. 3. bor: nisem ga dobil ne boriča od doma, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
borovnica ž, F4, mirthetum, tú meiſtu, kir laṡhke borovnize raſtejo; myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh laṡhkih borovnyz; myrtidanus, -a, -um, vinum myrtidanum, vinu v'katerim je tá leiṡ teh laṡhkih borovnyz; myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: borovnica ž, vaccinium barovnize Scopoli [273: Vaccinium. Carniol. Baraunitze fructus; pod Nom. Carn. ni tega imena]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: borovnica ž, vaccinium barovnize Scopoli [273: Vaccinium. Carniol. Baraunitze fructus; pod Nom. Carn. ni tega imena]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boršt [bȍršt] samostalnik moškega spola
gozd
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
borštni -a -o pridevnik
ki se nanaša na boršt; SODOBNA USTREZNICA: gozdni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
TERMINOLOGIJA: borštni malik
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bos -a -o (bos, bus) pridevnik
ki ni obut; SODOBNA USTREZNICA: bos
FREKVENCA: 14 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: bosi menih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
boštvo -a (buštvu, bustvu*, boštvo) samostalnik srednjega spola
1. veliko pomanjkanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revščina
2. zelo majhno premoženje; SODOBNA USTREZNICA: revščina
FREKVENCA: 115 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
botra -e ž botra: kar prezei gre K'ſvoi botri daj. ed. pravit (II, 397) Ženski spol od boter ← stvnem. (gi)fatera ‛boter’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
botra -e samostalnik ženskega spola
1. odrasla kristjanka, ki zastopa otroka pri krstu in pomaga pri njegovi krščanski vzgoji; SODOBNA USTREZNICA: botra
2. ženska, ki prostovoljno koga gmotno podpira; SODOBNA USTREZNICA: podpornica, mecenka
FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Bóug Bogá m Bog: Goſzpodin Boug TF 1715, 15; ſze radüe Bogh ABC 1725, 6a; Goſzpon Bog SM 1747, 57; Boug zmoſen SM 1747, 72; kaſtiga Boug KŠ 1754, 75; Oh! Bôg, ki ſzi vſzamogoucsi BRM 1823, 3; Jeszte bôg KAJ 1848, 6; Ar szi ti ne Bôg TA 1848, 5; Lübi Bôg BJ 1886, 7; Bôga zvisávanye BRM 1823, II; je od Bogá nyihov Jezik KOJ 1833, IX; Bôga bivoszt KAJ 1848, 6; Podlo'znoszt k Bôgi BRM 1823, VI; hváli Bôga BRM 1823, 2; Vüpaznoszt v-Bôgi BRM 1823, VII; je Boug eto KŠ 1771, A5a; Boug KMS 1780, A7; Oh Boug KMS 1783, 11; Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; mi Bogá bojali TF 1715, 14; od Bogá SM 1747, 54; od Boga KŠ 1754, 743; proti Bougi kricsécſi TF 1715, 53; vu ednom Boghi ABC 1725, A5a; vu Bougi KŠ 1754, 86; Goſzpodne Bosje TF 1715, 46; Bose KŠ 1715, 47; Goſzpodne Boſe SM 1747, 54; Bosje SM 1747, 55; Goszpodne Bo'ze BRM 1823; Goszpodne Bo'ze TA 1848, 6; trijé Bogouve KM 1783, 13; doſzta Bogouv KŠ 1754, 85; pred bogôvmi ti bodem 'zoltáre szpévao TA 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bóugši -a -e prid. boljši: je eden den od drügoga dnéva bougſi KŠ 1771, 479; notri pripelanyé bougſega vüpanya KŠ 1771, 682; to ſztáro je bougſe KŠ 1771, 182; Jeli ne bi tou bilou bougse KM 1790, 84; ſz-kelikim je bogsi KM 1796, 5; nejmas bougse zibeli KM 1796, 32; Bougse je od kincsa KM 1790, 16; je lepse i bougse meszto KOJ 1848, 10
nájbóugši -a -e najboljši: Tou mi naj bougsi táo bode KŠ 1754, 261; náj bougsi táo moj KM 1783, 2; Ti ſzi moj náj bougſi táo BKM 1789, 7; mojega naj bougſega Otso KŠ 1754, 231; Vsze, ka náj bougsega jaſz mám BKM 1789, 272; drevje, ſtero je náj bougsi ſzád rodilo KM 1796, 5; gde je vodou na náj bougse vino obrno KM 1796, 96; mojega ſztvoritela, náj bougsega Ocso razdréſzelo KM 1790, 108; nyegove naj bougse ricsi i csinejnye na oupak preobrácsamo KŠ 1754, 56; lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V
bóugše -oga sam. boljše: Trostajmo sze bogsemi AIP 1876, br. 1, 1; naj kaj bougsega perneſzé BKM 1789, 8 b; Vüpamo ſze pa od váſz, lübleni, bougſa i tákſa KŠ 1771, 680
nájbóugši -a -e najboljši: Tou mi naj bougsi táo bode KŠ 1754, 261; náj bougsi táo moj KM 1783, 2; Ti ſzi moj náj bougſi táo BKM 1789, 7; mojega naj bougſega Otso KŠ 1754, 231; Vsze, ka náj bougsega jaſz mám BKM 1789, 272; drevje, ſtero je náj bougsi ſzád rodilo KM 1796, 5; gde je vodou na náj bougse vino obrno KM 1796, 96; mojega ſztvoritela, náj bougsega Ocso razdréſzelo KM 1790, 108; nyegove naj bougse ricsi i csinejnye na oupak preobrácsamo KŠ 1754, 56; lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V
bóugše -oga sam. boljše: Trostajmo sze bogsemi AIP 1876, br. 1, 1; naj kaj bougsega perneſzé BKM 1789, 8 b; Vüpamo ſze pa od váſz, lübleni, bougſa i tákſa KŠ 1771, 680
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
Boverius m osebno lastno ime Boverij: od kateriga pishe Zaccarias Boverius im. ed. (I/1, 199) Zaharíja Bovêrij, srlat. Zacharias Boverius, avtor dela Annales Capucinorum (Lyon 1632)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
božec -žca (božec, bužec) samostalnik moškega spola
1. kdor ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revež
2. kdor prosi za miloščino; SODOBNA USTREZNICA: berač
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bòži -a -e prid.
1. božji: boſi ſztráih TF 1715, 4; Bosja zápoved TF 1715, 11; Bo'sa miloſcsa KMK 1780, 6; bo'sja hi'sa KOJ 1845, 24; Bosje ime SM 1747, 86; Réd Bosji SM 1747, 36; Bo'zi dár KŠ 1754, 82; Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; králeſztvo Bo'ze KŠ 1754, 39; Agnyecz Bo'si KM 1783, 10; od právoga Bosjega návuka TF 1715, 3; iména Bosega ABC 1725, A4a; Duhá Bo'zega KŠ 1771, 71; Bo'so ſzrditoſzt SŠ 1796, 10; k-Bo'soj ſzlu'sbi KMK 1780, 50; med szlu'zbov bo'zov KAJ 1848, 1; deſzét zapoveidi Boſi TF 1715, 18; Deszétere Bosie Zapovidi ABC 1725, A4a; csudni dejl Bo'si KM 1796, 4
2. v zvezah: boži žlak kap: bo'si 'slak KOJ 1833, 157;
božapout božja pot: Z-té bo'sepouti KOJ 1848, 34
1. božji: boſi ſztráih TF 1715, 4; Bosja zápoved TF 1715, 11; Bo'sa miloſcsa KMK 1780, 6; bo'sja hi'sa KOJ 1845, 24; Bosje ime SM 1747, 86; Réd Bosji SM 1747, 36; Bo'zi dár KŠ 1754, 82; Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; králeſztvo Bo'ze KŠ 1754, 39; Agnyecz Bo'si KM 1783, 10; od právoga Bosjega návuka TF 1715, 3; iména Bosega ABC 1725, A4a; Duhá Bo'zega KŠ 1771, 71; Bo'so ſzrditoſzt SŠ 1796, 10; k-Bo'soj ſzlu'sbi KMK 1780, 50; med szlu'zbov bo'zov KAJ 1848, 1; deſzét zapoveidi Boſi TF 1715, 18; Deszétere Bosie Zapovidi ABC 1725, A4a; csudni dejl Bo'si KM 1796, 4
2. v zvezah: boži žlak kap: bo'si 'slak KOJ 1833, 157;
božapout božja pot: Z-té bo'sepouti KOJ 1848, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan-Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
božič -a m božič: od vſeh ſvetnikou dan do Boshizha rod. ed. (II, 4)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
božič -a samostalnik moškega spola
versko praznik Kristusovega rojstva; SODOBNA USTREZNICA: božič
FREKVENCA: 21 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
božičen -čna prid. božičen: leta Duhouni ta S. Boshizhni tož. ed. m dol. dan je k' taisti shal ǀ NA TA VELIKI, SVETI BOSHIZHNI tož. ed. m dol. DAN ǀ Na Boshizhni tož. ed. m dol. Vezher ǀ na Boshizhno tož. ed. ž nuzh ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne tož. mn. m prasnike od G. Boga Nem. Nem. proſſim, inu voszhim ǀ O' Boshizhnih mest. mn. Praſnikah
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
božíčevina, f. pred vsakim božičem tisti dan dajo živini od vsakega žita nekoliko v zobanje, to je božičevina, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
božični -a -o pridevnik
FREKVENCA: 51 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.
božȋčnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 5. 2024.