Tiskanje

*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

a3 veznik

1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda

1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

1.2 za izražanje nepričakovanega

2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ah medmet

1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega

1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje

2. izraža čustveno prizadetost

2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh

2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh

3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah

7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah

9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o

9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh

10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ahtenga ž, F6, conspicari, ahtengo iméti; evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ajfrati [ájfrati ájfram] nedovršni glagol

vneto, goreče si prizadevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ampak (ampak, anpak) veznik

1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

1.2 za izražanje nepričakovanega

1.3 za omejevanje, izvzemanje

1.4 za stopnjevanje

2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta

4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

andlati nedov., F7, conversari, v'kupai andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; negotiari, kupzhovati, rovnati, andlati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti, andlati; praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu andlati; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati: Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

andoht -i (andoht, andaht) samostalnik ženskega spola

1. zavestna (miselna) zbranost; SODOBNA USTREZNICA: pozornost, predanost

2. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost

3. v zvezi z lasten pamet, premislek, presoja

4. velika prizadevnost, navdušenje za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost

5. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh; SODOBNA USTREZNICA: zaobljuba

FREKVENCA: 109 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

anvzeti se -vzamem se dovršni glagol

1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)

1.1 kdo; koga_rod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)

1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)

2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)

3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)

4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti

4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si

5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)

FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik

1. ki se nanaša na apostole; SODOBNA USTREZNICA: apostolski

2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski

FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih

TERMINOLOGIJA: apostolska cerkev, apostolska vera, apostolski list

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

arati [árati áram] nedovršni glagol

zastavljati
drgniti, drobiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ardrati se -am se (ardrati (se), hardrati se) nedovršni glagol

kdo; zoper koga, med kom, s kom medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

arendavati [árendavati

árendavam

] nedovršni glagol

dajati v zakup

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bala [bála] samostalnik ženskega spola

sveženj, zvitek
nevestina oprema; bala

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bat2 -a samostalnik moškega spola

1. hebrejska tekočinska mera (približno 40 l); SODOBNA USTREZNICA: čeber

1.1 tekočina s tolikšno prostornino

FREKVENCA: 13 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bati se [báti se bojím se] nedovršni glagol

bati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bati se nedov., F20, abhorreſcere, ſe ſylnu bati; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; hydrophoebus, kateri ſe te vodè bojy; metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; pertimere, pertimescere, ṡlú ſe bati, ali ſtraſhiti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; praemetuere, ſe poprei bati; praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu bati; reformidare, ſe ſylnu bati, en velik ſtráh iméti; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; subvereri, cilú malo ſe bati; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati; timere, ſe bati, ſe straſhiti; verendus, -a, -um, kateriga ſe je bati, ſtraſhán; vereri, ſe bati, ſe vpirati; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bati se bojim se nedovršni glagol

1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se

1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka

1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji

1.2 kdo; koga/česa, pred čim

1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim

2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se

2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj

3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si

FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, der Tropf; bebca delati iz koga, jemanden zum Narren haben, hänseln, Jan.; za bebca koga imeti, zum Besten haben, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bedriti se [bedrīti se bedrím se] nedovršni glagol

šepati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bẹ́ł, adj. weiß; beli grad (v narodnih pesnih); beli dan, der helle Tag; za belega dne; ni bele ni črne ni rekel = er sagte gar nichts, Jurč.; belo perilo, frischgewaschene Wäsche; belo platno, weißgebleichte Leinwand; bela, ime beli kravi, ovci, Erj. (Torb.); — bela, die Bleichsucht = bela bolezen, Cig.; — belo imeti, den weißen Fluss haben, Cig.; belo, das Splintholz, Rez.-C.; — belo, das Fett vom Rothwild, V.-Cig.; — železo je belo, das Eisen ist glühend.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

belost ž, F5, albedo, albor, beilúſt; candicantia, beilúſt; candicare, beil biti, reṡbélen perhajati, beilúſt iméti; candor, beilúſt; canidies, canitudo, ſivoſt, ſtaroſt, beilúſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bermati [bẹ̑rmati bẹ̑rmam] nedovršni glagol

pridobivati vojake; novačiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola

1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda

1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek

2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti

3.2 kar je izrečeno

4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo

4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved

5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved

6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek

7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik

7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica

8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo

9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu

10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo

11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo

12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč

FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah

TERMINOLOGIJA: deset besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

besednica -e samostalnik ženskega spola

versko zveličana ženska, ki pred Bogom zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornica, priprošnjica

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

besednik -a m 1. zagovornik pred sodnikom, odvetnik, besednik: greshinze pak s'milostovimi beſsedomij je podvuzhil, inu teh vezhkrat beſednik im. ed. ratal ǀ Na mejſti Beſednika rod. ed. je govuril En Angel ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku daj. ed., de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika tož. ed. ǀ Beſedniki im. mn. ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku rod. mn. ǀ Beſsednikom daj. mn. ſim vſhe tudi dobru usta pomasal ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike tož. mn., v'Priatele, inu v'Rihtarje postavil 2. govornik: Gorgius Beſsednik im. ed., kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

besednik -a samostalnik moškega spola

1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik

2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik

3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik

FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

betegovati [betegováti betegȗjem] nedovršni glagol

postajati slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

beteževati [beteževáti betežȗjem] nedovršni glagol

pogosto biti slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bezgetati [bǝzgetáti bǝzgẹ́čem] nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; pojati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika

I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik

1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika

2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika

2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika

II. v pomenski vlogi

1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2.1 pogosto v obliki vprašanja

2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati

2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi

FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bilca -e samostalnik ženskega spola

manjšalnica od bila; SODOBNA USTREZNICA: bilka

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bir [bȋr] samostalnik ženskega spola

bala, dota
darilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bister -tra -o pridevnik

1. ki lahko opravi pot v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hiter

2. ki kaže veliko sposobnost nosilca za razmišljanje, spoznavanje, opazovanje; SODOBNA USTREZNICA: prodoren

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti bistre oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bítnost, f. 1) die Wesenheit, die Natur, das Wesen (essentia), Guts., Cig., Jan., Cig. (T.); eno samo b. imeti, Jsvkr.; stvar dobi vinu podobno b., Vod. (Izb. sp.); človeška b., Zora; — 2) die Wirklichkeit, die Realität, Jan., Zora; potrdila o bitnostih, über Thatsachen, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

blago [blagọ̑] samostalnik srednjega spola

dobrine
tržno blago

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola

1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba

1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor

2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje

2.1 del, enota imetja, premoženja

2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest

2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina

3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

blazneti -im nedovršni glagol

kdo/kaj ne imeti urejenih, pravilnih misli, predstav, biti zmeden; SODOBNA USTREZNICA: blazneti

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

blazniti se -im se nedovršni glagol

1. nedov. in dov., kdo; na kom, nad kom delati/narediti kaj moralno slabega; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati se, pohujšati se

2. kdo; na čem, nad kom/čim imeti (in izražati) slabo, napačno mnenje o kom ali o čem; SODOBNA USTREZNICA: motiti se

3. kdo; v čem delati napake; SODOBNA USTREZNICA: motiti se

FREKVENCA: 29 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

blizi prisl., F12, adinere, blisi, ali notar poſtaviti; admotus, -a, -um, permaknîen, blisi poſtavlen; admovere, permakniti, pertakniti, blisi poſtaviti; adnatare, perplavati, blisi perplavati, doplavati; adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti; cominus, et emenus, od bliẛi inu od dalezh; penè, ṡkorai, bliṡi; penes, cilú bliṡi, poleg, s'raven, per; propinquè, cilú bliṡi; proximare, bliṡhati, cilú bliṡi biti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

blizi2 prislov

1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu

1.1 pri mirovanju

1.2 pri premikanju

2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu

3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: blizi ino/ali daleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bližnji -a prid. bližnji: pravi … Aratus, de je blishna im. ed. ž shlahta boshja. ǀ Inu cilu ſo taku greshni, de blishne rod. ed. ž shlahte ſe neshonajo ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam, mej blishno or. ed. ž shlato ǀ terga s'ſvojmi vſtmi blishne tož. mn. m, inu dalne primer.> pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih rod. mn. presež.> Inu ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi im. ed. m per Marij biti ǀ videozh de moj ty ner blishnishi im. mn. m, inu lubishi ſò mene sapuſtili bližnji m bližnji: vidite de vaſs blishni im. ed. je v'jamo tiga bushtva padil ǀ nej sadosti de blagu tvojga blishniga rod. ed. neukradesh ǀ Satorai dokler Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu blishnimu daj. ed. imeti ǀ tvojga kojna, tvojga pſsa ble lubish, kakor tvojga bliſhniga tož. ed. ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim or. ed. andlal ǀ varshejo Kamen sa suojm blishnom or. ed. ǀ de bi vſi bratje ſe taku ſaurashili, vſi blishni im. mn. taku ſe pregajnali ǀ sa isvelizhejne ſvoyh blishnih rod. mn. ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm blishnim daj. mn., odpushajne saurashnikom ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne tož. mn. v'shkodo perpravili ǀ Kadar sdrashbe v'mej blishnimy or. mn. dellash ǀ s' blishnimi or. mn. ſe kregat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bodi vez., F19, esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji; perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu; qualiscunque, kakerſhenkuli bodi; qualitercumque, v'kakerſhno kuli bodi visho; quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunque, kolikar kuli bodi; quocunque, kamer kuli bodi; quoquomodo, kakorkuli bodi; stupa, -ae, predivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu; ubicunque, kirkuli bodi; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi bodi s'beſſedo, ali s'djanîam

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bodi2 (bodi, budi) členek

1. za prirednim veznikom ali v zvezi s tudi poudarja vzporedno, lahko manj pričakovano možnost; SODOBNA USTREZNICA: pa

2. v zvezi s členico koli oz. s prislovi in zaimki s sestavino koli poudarja poljubnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: že

3. za prirednim veznikom stopnjuje povedano z omembo dodatne, manj pričakovane, pogosto negativne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: celo

4. za prirednim veznikom izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: samo

5. izraža dopustitev česa, soglašanje s čim

FREKVENCA: 30 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bǫ́dikaj, -česa, I. pron. etwas Geringes, Nichtsnutziges, Schlechtes: b. govoriti, za bodikaj imeti, C., vzhŠt.; — II. adj. indecl. gering, nichtsnutzig, schlecht: bodikaj ljudstvo, b. človek, b. trava, C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bog1 [bọ̑g] samostalnik moškega spola

bog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bog1 -a m bog: kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bogaboječ2 -a -e (bogaboječ, bogabojoč) pridevnik

1. ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

1.1 ki odraža takšno človekovo občutje in ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

FREKVENCA: 181 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bogastvo [bogȃstvo] samostalnik srednjega spola

bogastvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bogastvo1 -a (bogastvu, bogastvo, bogatstvo) samostalnik srednjega spola

1. nadnaravno duhovno bitje, ki je vsemogočno in nesmrtno; SODOBNA USTREZNICA: Bog, božanstvo

1.1 versko Oče, Sin in Sveti duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog; SODOBNA USTREZNICA: troedini Bog

2. narava, lastnosti boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost

FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bogataj [bogatȃj] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogatin, bogatinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bogateti [bogáteti bogȃtim] nedovršni glagol

bogateti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bogatija [bogatȋja] samostalnik ženskega spola

bogastvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bogatin [bogatȋn] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogataj, bogatinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bogatinec [bogatȋnǝc] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogataj, bogatin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bòj, bója, m. 1) der Kampf; hud boj, ein heftiger Kampf; na boj iti, in den Kampf ziehen; b. biti, bojevati, einen Kampf kämpfen, Preš., nk.; b. razločiti, den Kampf entscheiden, Npes.-Cig. (T.), M.; boja željen, kampfbegierig; je (ni) za boj, er ist (nicht) kampffähig; b. na pesti, der Faustkampf, Cig.; b. za obstanek, der Kampf ums Dasein, Cig. (T.), nk.; der Zank, Handel, kreg in boj imeti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

boj1 -a samostalnik moškega spola

1. oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj

1.1 zoper koga, s kom

1.2 koga_rod.

1.2.1 vojaški spopad, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna

1.2.2 čas trajanja takega spopada

2. povzročitev smrti človeka; SODOBNA USTREZNICA: uboj, umor

3. stanje, ki ga povzročajo prepiri, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: nesloga

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih

FRAZEOLOGIJA: dobiti boj (s čim)

TERMINOLOGIJA: ordninga/ordnunga k/v boju, špice boja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol

1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se

1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se

2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se

3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se

FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bolan prid., F21, aeger, -ra, -rum, bolán, bolna, beteshin; aegrescere, oboléti, ſláb ratati, bolán perhajati; aegrotans, bolán leẛhati; aegrotare, bolán biti; condolere, condolescere, enimu ẛhal biti, ſlú bolán biti, ṡhalovati; decumbere, doli lezhi, bolán leṡhati; elangvere, v'veniti, bolán inu ſlab biti; hepaticus, na jetrah bolán; infirmus, -a, -um, ſlab, kumern, bolán; invalidus, -a, -um, ſláb, bolán, pres mozhy; jacere graviter, mozhnu bolán leṡhati; laborans, ut laborans mulier, bolna, ali tarpeozha ṡhena; laborare, déllati, ſe mujati, bolán biti, tarpéti, potrébo iméti; lienicus, -a, -um, lienterius, -a, -um, kateri je na ſliṡeni bolán; morbidus, neṡdrou, bolán; nephriticus, -a, -um, tá kateri je na obyſtih bolán; perinfirmus, -a, -um, ſylnu bolán; peripneumonicus, -a, -um, na pluzhah bolán; pulmonarius, -a, -um, na pluzhah bolán; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun isverṡhene; spleneticus, -a, -um, bolán na ſliṡeni

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bolehati [bolẹ́hati bolẹ́ham] nedovršni glagol

bolehati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

boleti [bolẹ́ti bolí] nedovršni glagol

boleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova

1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj

6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti

6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova

1. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

2. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

2.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk., v zvezi boljše imeti v večji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se

FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

boljše2 (bulše, bolše) primernik povedkovnika

1. primrk. presež., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše, najbolje/najboljše

2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše

3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše

FREKVENCA: 88 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika

1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji

2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

boljši4 (bulši) primernik povedkovnika

1. primrk. izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše

1.1 primrk., z nikalnico, v zvezi z bi izraža nasprotno možnost uresničitve od zanikane

2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše

2.1 primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri

FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

božati [bọ̑žati bọ̑žam] nedovršni glagol

pomilovati, tolažiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik

1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji

6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji

FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd

TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bradavíca, f. die Warze; bradavice imeti na rokah; — sesna b. (na sesku), die Brustwarze, Cig.; — ostrovasta b., die umwallte Papille, Erj. (Som.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bradavica ž, F10, aerochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; callere: bradovize iméti; callosus, -a, -um, polhen bradavÿz; callus, et callum, bradoviza; erugare, tudi bradovize ṡdreiti; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi; papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi; verruca, -ae, bradoviza; verucosus, -a, -um, polhin bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bránje, n. 1) das Sammeln, b. medu, die Honiglese, Cig.; pos. die Weinlese; v branje, o branju, zur Weinlesezeit, jvzhŠt.; tudi: branjè; — 2) das Lesen; b. sv. pisma; die Vorlesung, Cig., Jan.; b. imeti, eine Vorlesung halten, Cig.; — 3) die Lectüre: to je lepo b.; — na b. moliti, aus dem Gebetbuche beten, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

brati [bráti bérem] nedovršni glagol

brati, čitati
nabirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bratovščina -e ž bratovščina, tj. cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: ta S. Bratoushna im. ed. na semli ǀ S. Elias Prerok, pervi Shtifter te Svete Bratauszhine rod. ed. ǀ letej S. Bratauszhini daj. ed. je bila sapiſſana ǀ MARIA Diviza je to S. Bratauszhino tož. ed. shtiftala ǀ S. Peter takorshne nebò hotel v'ſvojo bratauszhino tož. ed. imeti ǀ ſe puſti v' to Bratoushino tož. ed. sapiſſat ǀ nejſe puſti v' leto Bratoushno tož. ed. sapiſſat ǀ v' letej S. Bratauszhini mest. ed. je bila sapiſſana ǀ Vſe Bratauszhine im. mn. ſó dolshne ſvojga Shtifterjo zhaſtiti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bratovščina -e (bratovščina, bratovšina, bratovščena, bratavščina) samostalnik ženskega spola

1. razmerje kot med brati; SODOBNA USTREZNICA: bratstvo

2. pogosto v zvezi s krščanski povezanost ljudi z Bogom in med seboj; SODOBNA USTREZNICA: (krščansko) občestvo

3. verska skupnost ljudi, ki živijo po določenih pravilih, navadno v skupini; SODOBNA USTREZNICA: red, redovna skupnost

4. stanovska skupnost vernikov z nabožnimi in socialnimi nalogami; SODOBNA USTREZNICA: (cerkvena) bratovščina

FREKVENCA: 49 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

brbotati [brbotáti brbotȃm] in [brbọ́čem] nedovršni glagol

jecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

brleti [brlẹ́ti brlím] nedovršni glagol

slabo videti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bruma -e samostalnik ženskega spola

1. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost

1.1 stanje, v katerem se kaže natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost

2. v Novi zavezi kar se kaže v božjem odrešenjskem delovanju na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost

2.1 v Stari zavezi kar se kaže v božjem delovanju na človeka kot pomoč, kazen; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost

3. kar se kaže v človekovem sprejemanju božjega odrešenjskega delovanja in božje volje; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost

4. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost, poštenost

5. kar zaradi ponavljanja postane človekova značilnost; SODOBNA USTREZNICA: navada

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

brumen2 -mna -o (brumen, bruman) pridevnik

1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

1.1 ki izkazuje/odraža človekovo natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

2. ki odrešenjsko oz. kot sodnik deluje na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičen

3. ki sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravičen

4. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten

5. ki po božjem delovanju preide od greha k milosti; SODOBNA USTREZNICA: opravičen

FREKVENCA: približno 1600 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse (mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bubati [búbati búba] nedovršni glagol

boleti

PRIMERJAJ: as buba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

buher -hra (buher, vuher, buhar, uhar, vuhar) samostalnik moškega spola

1. navadno zelo visoko denarno nadomestilo za začasno uporabo česa, navadno denarja; obresti

1.1 v zvezi dati/dajati/iskati/jemati/posojovati (denar) na buher dati/dajati, iskati, jemati posojilo na zelo visoke, oderuške obresti

2. posojanje na zelo visoke, oderuške obresti ali prodaja za zelo visoko, oderuško ceno

3. hlepenje po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno

FREKVENCA: 47 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

buhrnik -a (buhrnik, vuhrnik, uhrnik) samostalnik moškega spola

1. kdor pridobiva premoženje s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno; SODOBNA USTREZNICA: oderuh

1.1 komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik

2. kdor hlepi po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno

FREKVENCA: 37 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

bukati se [bȗkati se bȗka se] nedovršni glagol

o kravi kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; bukati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

buklovarna [buklovárna] samostalnik ženskega spola

knjigovodstvo, tj. dejavnost, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cagati [cágati cágam] nedovršni glagol

obupovati

PRIMERJAJ: cagovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cagav -a -o (cagav, cagov) pridevnik

1. ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupan

2. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj; SODOBNA USTREZNICA: nejeveren, maloveren

3. ki ima premalo poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopeten, neodločen

3.1 ki se boji koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: prestrašen

FREKVENCA: 151 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cagovati [cagováti cagȗjem] nedovršni glagol

obupovati

PRIMERJAJ: cagati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola

1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje

1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje

2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen

2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže

2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež

3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež

4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež

FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih

TERMINOLOGIJA: cajhen zdravja/ozdravljenja, Jonasov cajhen / cajhen (od) preroka Jonasa

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

caker [cákǝr] samostalnik moškega spola

skupnost
trgovanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cel -a -o (cel, cejl) pridevnik

1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel

1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel

1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen

2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten

2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa

2.2 ki zajema vse člane kake skupine

3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln

3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves

4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel

FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih

TERMINOLOGIJA: cel/celi odpustek, cel/celi zakrament / cela Kristusova večerja, celi ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

celo2 (cilu, celo, celu, cilo, cejlu) prislov

1. izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem

1.1 izraža polnost, ne samo delnost

2. izraža

2.1 (zelo) veliko mero ali visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: zelo

2.2 s pridevnikom ali prislovom v osnovniku najvišjo stopnjo lastnosti

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: celo končati

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cena ž, F17, alto precio, predragu, viſſoke zeine; auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti; contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; depretiare, na manſho zeino perpraviti; inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres zeine; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; levare annonam, ſturiti de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; licitator, en ſhazar, kateri zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti; manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati; taxare, pozeiniti, tadlati, zeino poſtaviti, ſhazati; taxatio, zeina, tadel; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cencljati [cencljáti cencljȃm] nedovršni glagol

omahovati, cincati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cijaziti [cijáziti cijȃzim] nedovršni glagol

počasi, težko hoditi
težko nositi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cipres -a m cipresa: cipreſ im. ed. nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ S. Duh je Mario Divizo Cipreſu daj. ed. perglihal ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu, ni ojliki, ni gartroshi, ni cipreſſu daj. ed. ǀ nej hotel imeti ni Cipres tož. ed., ni Smreko, ni lipo ← nem. Zypresse, it. cipressa < lat. cyparissus ← gr. κυπάρισσος ‛cipresa’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cirati nedov., F9, adornare, lipú zirati, ali pozirati; bostrychus, kateri po ṡhensku laſie zira; condecorare, lipú zirati, ſnaṡhiti; decorare, lipú zirati, ṡnaṡhiti, ſhtaltati; excolere, v'zhaſti iméti, skopati, otrébiti, zirati; ornandus, -a, -um, kar ſe ima zirati, ali lipú narejati; ornare, zirati, zifrati, zhediti, lipú narejati; phalerae, -arum, valdrapa na koinîa, inu vſe tú, kar ga zira; topiaria, -ae, tá kunṡht en vert lipú zirati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

col -a samostalnik moškega spola

1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev

1.1 prispevek, ki ga na določenih mestih pobirajo mitničarji za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnina

1.2 pravica do pobiranja mitnine

1.3 dejavnost pobiranja mitnine

2. mesto, kjer mitničarji pobirajo prispevek za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnica

FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cóunivati se -am se nedov. imenovati se, imeti vzdevek: Jo'zefa, ki ſze zové Barſabás, ki ſze czounije Juſztus KŠ 1771, 343

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

curanje s, F4, dysuria, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; micturire, potrebo iméti h'zuranîu; stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa vetri, teṡkozha zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cvibel m, F6, anceps, v'zvibli, negotou, negviſhin, zvibleozhi; aporiari, v'zvibli biti, mujo imeti; arbitrariò, preṡ zvibla, po doṡdévanîu; contraversus, -a, -um, kar je ſhe v'zvibli; procul dubio, pres zvibla, sá gviſhnu; sine dubio, preṡ zvibla

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cvibel -bla/-a (cbivul°, cvibel, cbivel, cvivul°, cbifel) samostalnik moškega spola

1. nav. ed., na čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom

2. z nikalnico, v povedkovni rabi, ekspresivno, na čem izraža, potrjuje prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: ni dvoma

FREKVENCA: 125 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cviblanje s, F11, ambiguitas, zviblanîe; confluctari, zviblati, v'zviblanîu biti; dubiè, dubitanter, dubitatim, s'zviblanîam, negviſhnu; dubiosus, -a, -um, poln zviblanîa; dubium, dubitatio, zvibel, zviblanîe; fluctuatio, nepokoi, ſem ter tiá miſlenîe, negmah, zviblanîe; fluctuosus, -a, -um, polhen valuvou, ali zviblanîa; haesitatio, haesitantia, zviblanîe; indubitare, zviblati, inu zviblanîe iméti; perplexari, v'zviblanîe poſtaviti, ṡmamlen biti; titubatio, titubantia, zviblanîe, omahovanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cviblanje -a (cbivlane, cviblanje, cbivlajne, cbivlajnje, cvivlanje, cviblajne, cbivlanje, cbivulajnje°, cbivulane°, cbivulajne°) samostalnik srednjega spola

1. na kom/čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom

2. ekspresivno, v zvezi prez (vsega) cviblanja izraža, potrjuje, prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: brez (vsakega) dvoma, gotovo

FREKVENCA: 89 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

cviblati [cvȋblati cvȋblam] nedovršni glagol

dvomiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čas m, F113, ad tempus, na en zhas; aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi zhas; aliquandiu, nékoliku zhaſſa; diutine, dolgu zhaſſa; eodem tempore, glyh tá zhas, v'taiſtim zhaſſu, ravnu v'tem zhaſſu; fertilia tempora, rodovitni zhaſſi; importunè, nikar ob pravim zhaſſu, nedlèṡhnu; intempestivè, nikár ob pravim zhaſſu, ali zaitu; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interea, interim, interibi, v'tem zhaſſu, tá zhaṡ, v'mei tem; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; intra hoc tempus, v'mei tem zhaſſu; jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga zhaſſa; nostro aevo, v'naſhim zhaſſu; solatium, tróṡht, krateh zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih zhaſſih; succisivum tempus, raven zhas, ta zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempestas, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempore oportuno, v'pravim zhaſſú; tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba; tempus diuturnum, dolg zhas; tempus futurum, prihodni zhas; tempus praesens, ſedanî zhas; tempus praeteritum, nékadanî zhas; trieteris, -dis, try leita dolg zhas; prim. počasu, sčasom

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas

1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti

1.2 točka v omejenem trajanju

1.3 v zvezi en čas

1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno

1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč

1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati

1.4 v zvezi en dober čas precej časa

1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno

1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas

1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj

1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat

1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem

1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma

1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih

1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost

1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas

2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)

2.1 s katerim človek razpolaga

2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas

2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj

2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj

2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta

2.5 v življenju, bivanju

3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje

3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost

3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju

4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja

5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti

6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času

TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čast ž, F69, advenerari, zháſt ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti; ambitio, zhaſty lakomnoſt, vekſhe zhaſty ẛhela, ſamogoltnoſt, poẛhelenîe zhaſty inu hvale; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati; cultus, zháſt, ẛapuvid, zheṡzhenîe; decus, zháſt, hvala, poſhtenîe; dignitas, obláſt, zháſt, vrédnoſt; excolere, v'zhaſti imeti, okopati, otrébiti, zirati; fastigium tenere inter homines, v'viſſoki zhaſti biti v'mei zhlovéki; gloria, -ae, zháſt, velizhaſtvu, hvala; honor, vel honos, zháſt, ſpoſhtovanîe; inambitiosus, -a, -um, zhaſty nelakomni, nelakomni po zhaſti; inanis gloria, praṡna zháſt; infamare, opravlati, enimu zhes zháſt govoriti; inglorius, -a, -um, nezheṡzhen, pres zhaſty; instalari, v'zháſt, ali ſluṡhbo poſajen biti; installare, eniga v'zháſt poſſaditi; instituere, poſtaviti, vlaſtiti: v:g: ga je v'zháſt vſtavyl; intronizare, v'zhaſt poſtaviti; intronizatus, v'zhaſt poſtavlen; litterae honorariae, piſma te zhaſty; observantia, -ae, zhaſty ṡkasanîe; scema, oblaſt, zhaſt. Sap:6; stola gloriae, oblazhilu te zhaſty; venerandus, -a, -um, zhaſty vréden, viſſoku vréden

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čast1 -i samostalnik ženskega spola

1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos

1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime

1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost

2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava

2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo

3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje

FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čedno (čednu, čedno) prislov

1. v skladu z določenimi (moralnimi) normami, načeli; SODOBNA USTREZNICA: krepostno

1.1 v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljudno

FREKVENCA: 10 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čelo -a (čelu, čelo) samostalnik srednjega spola

1. del obraza nad očmi; SODOBNA USTREZNICA: čelo

2. zgornji, obli del glave med čelom in senci; SODOBNA USTREZNICA: teme

3. okostje glave; SODOBNA USTREZNICA: lobanja

FREKVENCA: 61 pojavitev v 11 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti trdo čelo, iz čela (koga)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čepinja -e ž lobanja: je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril, zhipino tož. ed. prebil (I/1, 198) ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu zhipine tož. mn. (I/2, 90) ǀ pred ſabo imèti te mertuashke zhipine tož. mn. je ena arznia de zhlovik ſe neopyani (I/2, 90)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čezpričati -am nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; koga, (s čim) utemeljeno kazati/pokazati, da je to, kar kdo misli, govori ali piše, neresnično, nepravilno, neutemeljeno; SODOBNA USTREZNICA: zavračati, zavrniti

1.1 kdo/kaj; česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem) delati/narediti, da kdo kaj dojame, se česa zave, zlasti napačnega mišljenja in delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati, opozoriti

2. kdo; česa koga narediti, imeti koga za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: obdolžiti

FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čist -a prid. čist: My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt im. ed. m mladenizh ǀ Veni hishi ſe najde en zhiſt im. ed. m Ioſeph, inu ena nezhiſta shena ǀ kakor ta belli, inu zhisti im. ed. m dol. labut ǀ taku zhisti im. ed. m dol., inu pres madesha nijh offer ſo G. Bogu offrali ǀ zhista im. ed. ž beſseda ſe is nijh ust shlishi ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu im. ed. s je slatu ratalu ǀ serze je zhistu im. ed. s ǀ Ziſtu im. ed. s je Nebu, rumenu je ſonze ǀ od ene zhiste rod. ed. ž Divize je bil roijen ǀ s'praviga, inu zhistiga rod. ed. s serza Boga proſsish ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ ſo vun shli s'tiga zhistiga rod. ed. s Telleſsa Marie Divize ǀ NA PRASNIK SHISTEGA rod. ed. s SPOZHETIA DIVICE MATERE MARIE ǀ njega peld je pustil s'zhistiga rod. ed. s slata kunshtnu ſturiti ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu daj. ed. m shpeglu ǀ pogledaite ta lepi, zhiſti tož. ed. m dol. divizhni pergamen Svetiga Teleſſa Odreshenika Nashiga ǀ G. Bug je bil tebe sdraviga, inu zhiſtiga tož. ed. m ži. ſtvaril ǀ zhisto tož. ed. ž rajtingo hozhete imeti ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu tož. ed. s serze imejti ǀ v'zhistim mest. ed. m gvantu hranite ǀ v' ſvojm zhiſtem mest. ed. s, divizhem teleſſi je ſpozhela ǀ v'tem zhistim mest. ed. s Telleſsu Marie Divize ǀ bi s' to zhiſto or. ed. ž, inu poshteno Suſanno saupyla ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri s' zhiſtem or. ed. s ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ gledaj de s'zhistom or. ed. s ſerzom nam jo bosh offral ǀ Nu vy zhiſti im. mn. m isvolite tiga ner zhiſtishiga ǀ bres gnade boshie pak nemorimo ratat poterpeshlivi, pohleuni, inu zhiſti im. mn. m ǀ skuſi sheme ty ziſti im. mn. m, inu nedolshni, nesramni, inu hudobni rataio ǀ zhiſte im. mn. ž mislij ſo ijh obshli ǀ ſi je bil sbral pet zhiſtyh rod. mn. kamenu ǀ tijm zhistim daj. mn. tij vezhni troshti ǀ ſe poflisash sklede, inu tallerje zhiſte tož. mn. m, inu snashne imeti ǀ Stebri is ſrebra pomenio te ziſte tož. mn. m glide Chriſtuſa Jesusa ǀ govori dobre, ſvete, brumne, zhiſte tož. mn. ž, inu pravizhne beſſede ǀ bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste tož. mn. ž/s, inu ſvetle kakor ſonze primer.> David je bil pohleun, vener Patriark Joſeph je bil zhiſtishi im. ed. m ǀ zhiſtishi im. ed. ž taiſta dusha prihaia ǀ kladivu vſelej zhistishi im. ed. s prihaia ǀ Ieſt tudi ſe imam pofliſſat zhiſtishi tož. ed. s ſerze imeti presež.> je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. m ǀ nasha dusha je tu nar zhistiſhi im. ed. s slatu na tem ſvejtu ǀ Nu vy zhiſti isvolite tiga ner zhiſtishiga rod. ed. m ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga rod. ed. m ſtudeniza ſvera ǀ vnu grè s'nje nar zhistishiga rod. ed. s Teleſsa ǀ v'trupli te ner zhiſtishi rod. ed. ž Divize Marje ǀ G. Bug je bil poſtavil ner zhiſtiſhi tož. ed. m Tron ſvojga Synu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čistenje -a samostalnik srednjega spola

evfemistično izločanje neprebavljenih delcev hrane skozi črevo; SODOBNA USTREZNICA: opravljanje velike potrebe

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čistost -i (čistost, čistust, čištost) samostalnik ženskega spola

1. stanje brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost

1.1 stanje človeka, ki ne krši verskih in moralnih norm

2. stanje človeka, ki se (trajno) zdržuje spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: zdržnost

2.1 stanje človeka, ki spolno občuje le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvestoba

3. s prilastkom, v judovstvu izpolnjenost obrednih predpisov za udeleževanje v kultu; SODOBNA USTREZNICA: čistost

4. stanje brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost

5. s prilastkom izvirno stanje česa, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čistost

FREKVENCA: 177 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

človečki1 -a -o (človečki, človecki, človejčki) pridevnik

1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov

1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški

1.2 biblijsko, v zvezah človečke roke/duše/oči / človečki otroci ljudje

1.3 biblijsko, v zvezi človečko dete človek glede na svojo majhnost, nepomembnost vpričo Boga

1.4 v zvezi človečko srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti

1.5 v zvezi človečka žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo

1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človečki / človečki sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola

1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek

1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek

1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek

1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo

1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša

1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov

2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik

2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti

2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja

2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti

2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan

2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški

2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi

3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod

FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih

TERMINOLOGIJA: nov/novi človek, postati/ratati človek, (pravi) Bog ino (pravi) človek / Bog človek, stari človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

črtiti [črtīti čŕtim] nedovršni glagol

sovražiti, črtiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čuditi [čudīti čúdim] nedovršni glagol

čuditi, presenečati

PRIMERJAJ: čuditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čuditi -im nedovršni glagol samo v nizu glagolov

1. kdo; na čem čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se

2. kdo; kaj imeti zelo pozitiven odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: občudovati

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čuditi se [čudīti se čúdim se] nedovršni glagol

čuditi se

PRIMERJAJ: čuditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

čvȓst, čvŕsta, adj. fest, kernig; čvrst les, Kernholz, Cig.; compact, Cig.; — frisch (o kovinah), V.-Cig.; — čvrsta voda, frisches Wasser, Erj. (Som.); rüstig, kräftig; čvrst človek; čvrsto delo; čvrst glas; — lebensfrisch, Jan.; munter: čvrste oči imeti, Cig.; — prim. črstev.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

da1 (de, da) veznik

1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da

1.1 s povednim naklonom

1.2 s pogojnim naklonom

2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da

2.1 s povednim naklonom

2.2 s pogojnim naklonom

3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da

3.1 s povednim naklonom

3.2 s pogojnim naklonom

4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da

5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

5.1 s povednim naklonom

5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena

5.2 s pogojnim naklonom

5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena

6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

6.1 s povednim naklonom

6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom

7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako

7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si

8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom

9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker

9.1 s povednim naklonom

9.2 s pogojnim naklonom, redko

10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če

10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le

10.2 s pogojnim naklonom

11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da

12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

12.1 s povednim naklonom

12.2 s pogojnim naklonom

13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dajanje [dajȃnje] samostalnik srednjega spola

dajanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dajati [dajáti dájem] in [dájam] nedovršni glagol

dajati, prispevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

danes (danas, donas, dones, danes, denas) prislov

1. na današnji dan; SODOBNA USTREZNICA: danes

2. v sedanjem času; SODOBNA USTREZNICA: dandanes, zdaj

FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 44 delih

FRAZEOLOGIJA: danes ali jutri/zajtro / danes kakor včeraj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dano (danu, dano) povedkovnik

1. komu izraža, da je komu/čemu kaj omogočeno, dopuščeno; SODOBNA USTREZNICA: dano

1.1 komu izraža možnost, dopuščenost česa, pogojeno z izbiro in določenostjo koga za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dano

FREKVENCA: 53 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dar -u samostalnik moškega spola

1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar

1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina

1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina

2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar

2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu

3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar

3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent

3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: dar/darovi (Svetega) duha

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

darovati [darováti darȗjem] nedovršni glagol

darovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dati [dáti dám] dovršni glagol

dati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

davanje -a (davanje, davajne) samostalnik srednjega spola

1. delanje, da kaj prehaja k drugemu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje

2. česa delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje

2.1 delanje, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovanje

3. v zvezi gmajn davanje kar se (obvezno) daje v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: splošna dajatev

FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

débeł,* debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.)*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dediščina [dẹ̑diščina] samostalnik ženskega spola

dediščina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dehteti [dehtẹ́ti dehtím] nedovršni glagol

močno želeti; hrepeneti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dejanje -a s dejanje, delo: Letu djaine im. ed. S. Martina je enu mozhnu prizhe te velike njegove lubesni ǀ nashe djajne im. ed. njemu dopade ǀ nespodobniga djaina rod. ed. nej bilu v'mej nima ǀ S'djaina rod. ed. ſe posna kaj zhlovik, veruje ǀ s' djajna rod. ed. ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ te ptize vashiga greshniga djainia rod. ed. posobleio ǀ ona ſgubj ſtrah Boshj inu ſad dobriga diaina rod. ed. ǀ tedaj nenehash od taiſtiga greshniga djana rod. ed. ǀ S'Dajna rod. ed. ſe poſna ta zhlovek ǀ de bi imeli verouati njegouem djainu daj. ed., zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ zhe bò dobru djaine tož. ed. dopernashal ǀ ſvètu djajne tož. ed. terbej polek s: vere imèti ǀ Vſe tvoje misly, inu djane tož. ed. bodo ozhitnu vſij ludje vidili ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu mest. ed. doparnashajo ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah … v'diajni mest. ed. miloſt ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil, ta Viſhishi ga v'djaniu mest. ed. najde, ter ga sazhne sfariti ǀ reshalio s'djajnom or. ed. ǀ s'vaſhim djainam or. ed. ſte dali sposnati ǀ s'diajnem or. ed. G: Boga reshalio ǀ ni s' mislio, ni sdjainam or. ed. ǀ s'beſſedo, inu diainom or. ed. ſe ſavesheio ǀ Aku li s'imenom ste karsheniki, s' djainom or. ed. pak Ajdij ǀ inu G. Boga s'nyh greshnim diajnom or. ed. zhes nyh poſlati shtrajfinge perſilio ǀ neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam or. ed., ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ s'tuojm greshnim djaniom or. ed. ǀ s' beſſedo, inu s' dianam or. ed. pred ozhy niemu poſtavio ǀ veliku pohuishajne s' beſſedo, inu s' dianom or. ed. dadò ǀ ni sbeſſedo, ni s'djanam or. ed. pohushajna nedà ǀ de ſi lih kateri yh reshali s' beſſedo, ali sdianam or. ed. ǀ s'dianiam or. ed. pak ſte vſe drugazhi ſturili ǀ vſe diaine im. mn. na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ Bug dobru posna de nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. dopasti ǀ je tudi potrebnu dobra djania tož. mn. doparnaſhat ǀ v' vashih greshnih djainah mest. mn. neſtoy vashe isvelizheine → Dejanje jogrsko, → Dejanje svetih jogrov, → Dejanje teh jogrov, → Jogrsko dejanje

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol

1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride

3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati

4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči

6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti

8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti

9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti

10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih

FRAZEOLOGIJA: dejati kaj pod roke koga, dejati koga izpred obličja, dejati koga na ketine, dejati koga od života, dejati koga v pan, dejati na znanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati

1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti

1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati

2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati

2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri

4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati

6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov

FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: dobro dejati (komu/čemu), težko/žal dejati komu

TERMINOLOGIJA: dejati pokoro,pravi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti

1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči

1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči

2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti

2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti

3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti

4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža

4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti

4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti

4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti

4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti

5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati

5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati

FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola

1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos

1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota

2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina

3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del

3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek

4. navadno s prilastkom kar predstavlja

4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del

4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del

5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža

5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del

5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del

5.2.1 v prislovni rabi

5.2.2 v pridevniški rabi

6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina

6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran

7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež

7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje

7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek

7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti

7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti

7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem

8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo

8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo

9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo

9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo

10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled

11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si

2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti

2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati

3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati

3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati

3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati

3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati

3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati

3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati

4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati

4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo

4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga

4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo

4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih

4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati

4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati

5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem

5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti

5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati

6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati

6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati

6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati

7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti

8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega

8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati

8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati

9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati

10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter

TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

deležen prid., F15, compos, deléṡhen; communicare, podiliti, deleṡhnu ſturiti, obhajati, na ṡnanîe dati; communio, -is, deleſhnu ſturjejne [poznejši pripis neznane roke]; communio, -onis, deleṡhnu ſturjenîe, obhailu; dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi tolikain, kolikain je ona Boṡhye dobrute deléṡhna; effici particeps, en deil s'nym iméti, deléṡhan biti; municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakòr en domazhi; partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek; particeps, -pis, deleiṡhen; parciteps vitÿ, deleiṡhen pregréhe; participare, deléṡhen biti, podilenu iméti; participatio, deleſhnu ſturjejne [poznejši pripis neznane roke]; particips, participes, deleiṡhni; voti compos, oblubo doſezhi, oblube deleṡhen; Xſtus invitat ad communi ... ne ſui Corporis. Xſtus vabi k'deleſhnu ſturjejnu svojga teleſsa [poznejši pripis neznane roke]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati

2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati

3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati

4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti

4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati

4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati

5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi

6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati

7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

deliti se -im se (deliti se, diliti se) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo/kaj; (iz česa), v kaj iz celote se ločevati, cepiti v samostojne enote; SODOBNA USTREZNICA: deliti se

2. kdo; v čem, med kom imeti različne poglede, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: razhajati se

2.1 kdo; zoper koga biti, delovati proti komu

3. negotovo, v zvezi deliti se po množici postajati številčnejši; SODOBNA USTREZNICA: množiti se

FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dẹ́lọ, n. 1) die Arbeit; težko delo, schwere Arbeit; poljsko delo, die Feldarbeit; lončarsko d., die Töpferarbeit; na delo hoditi, tagwerken; = za delom hoditi, Erj. (Izb. sp.); dela se lotiti, an die Arbeit gehen; v delo vzeti, als Tagwerker aufnehmen, Šol.; kože v delo dati, zur Bearbeitung geben, C.; suknja je v delu, an dem Rock wird gearbeitet; volitev, ki je v delu, im Zuge befindlich, Levst. (Pril.); — imeti kaj v delu, etwas unter den Händen haben, Cig.; vso noč bil je v najtežjem delu, mit der schwersten Arbeit beschäftigt, LjZv.; noč in dan so bili v delu, Dalm.; s tem bo dela, das wird zu thun geben; delo imeti s kom, mit jemandem seine Noth haben; ni dela vredno, es verlohnt sich nicht der Mühe, Cig.; — die Beschäftigung, das Geschäft: to ni moje delo, das ist nicht meines Amtes, Cig.; moje delo je, es liegt mir ob, Cig., DZ.; — 2) die Handlung, die That, das Werk; dobro delo, eine gute That; slavna dela, ruhmvolle Thaten; mrzko delo, die Greuelthat, V.-Cig.; na samem delu, in flagranti, Cig.; — delo in nedelo, das Thun und Lassen, Cig., Jan.; — 3) das (verfertigte) Werk; krasno delo, ein herrliches Werk; učeno delo, ein gelehrtes Werk; božje delo, ein Werk Gottes; hudičevo delo, des Teufels Werk; — 4) za — delo, wegen: za božje delo, um Gotteswillen, Guts., C., M.; za naše delo, za moje delo, za naših pregreh delo, Guts., Mur., Fr.-C.; (menda nam. za — delj).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo

1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud

1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti

2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga

2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic

2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost

3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje

4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh

5. kar se uresničuje

5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo

5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

6. kar je uresničeno z delanjem

6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet

6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek

6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga

7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje

8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek

8.1 Boga oz. božjih oseb

8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti

9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje

10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost

FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja

TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

de meni žal [dẹ́ méni žȁu̯] (žal deti) nedovršna glagolska zveza

žal mi je

PRIMERJAJ: žal

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

desen1 -snega (desan, desen) posamostaljeno

v zvezi na desen/desni/desno izraža stran, ki je v odnosu do človeka na nasprotni strani kot srce; SODOBNA USTREZNICA: na desno, desno

FREKVENCA: 46 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

devati -am (devati, dejvati) nedovršni glagol

1. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj prihaja/pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

2. kdo; komu, kaj delati, da kdo kaj dobi, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3. kdo; koga delati, povzročati, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga/kaj (v kaj) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: 67 pojavitev v 14 delih

FRAZEOLOGIJA: devati koga/kaj v pan, devati koga od života, devati komu kaj pred oči, devati noge narazen

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

devica -e (divica, devica) samostalnik ženskega spola

1. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica

1.1 s prilastkom kdor/kar ima pozitivne lastnosti v etičnem in moralnem pogledu

1.2 v krščanstvu, navadno v zvezah devica Marija / čista devica (Marija) poimenovanje za Jožefovo deviško ženo Marijo, mater božjega sina Jezusa Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: devica Marija, Devica

1.3 v zvezi z dan praznik, posvečen spominu na devico Marijo

2. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle

3. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine

FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

deželan -a samostalnik moškega spola

1. član deželnih stanov; SODOBNA USTREZNICA: deželan

1.1 predstavnik deželne oblasti

2. prebivalec določene zemljepisno zaokrožene enote

2.1 človek v razmerju do drugega človeka iz iste zemljepisno zaokrožene enote; SODOBNA USTREZNICA: rojak

FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dežiti -im (dežiti, dažjiti, dažiti, dežjiti°, dižiti) nedovršni glagol

1. brezoseb.; čez koga/kaj padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: deževati

1.1 kaj; koga_tož., na koga obdariti, oskrbeti z dežjem

2. kaj; čez koga, na koga padati, razsipavati se v veliki količini; SODOBNA USTREZNICA: deževati

2.1 biblijsko, kdo/kaj; kaj, čez koga v veliki količini dajati, pošiljati kaj

FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dihati nedov., F12, afflare, na eniga dihati, pihati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; ducere spiritum, dihati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga ſe diha; halare, dihati, dahniti; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; spirare, dihati, puhati; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajózhi; trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dimljevati [dīmljevati

dīmljujem

] nedovršni glagol

dvomiti

PRIMERJAJ: dimljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dišati -im nedov. 1. dišati, imeti vonj: lepshi ym dishi 3. ed. duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepu dishij 3. ed., Kokar violiza ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele perpravit, de vſem dishj 3. ed. ǀ voda po ſhveplu deshi 3. ed. ǀ Lucifer ſi je ſmislil takorshno sabelo, de vſem deshj 3. ed., inu dopade ǀ obena ſpisha tebi nadishij +3. ed. ǀ golobzy ſo seshgani po dimu deſhè 3. mn. ǀ po celli gaſi je duh dishal del. ed. m ǀ naſha ſmert bo lepu dishala del. ed. ž ǀ ſtrashnu bo naſha ſmert diſhala del. ed. ž ǀ Bò taku lepu dishalu del. ed. s 2. duhati: imam en mozhan katar, de vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert, de nezh nemorem dishati nedol. ǀ Ieſt dishim 1. ed., ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad paklenski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dober -bra prid. dober: on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro: Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik

1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober

1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober

2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik

2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober

3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober

4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu

TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dobiček -čka (dobiček, dobičak, dobičik) samostalnik moškega spola

1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek

3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek

4. denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti

FREKVENCA: 47 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dobitek -tka (dobitak, dobitik, dobitek, dobitag°, dobitig°) samostalnik moškega spola

1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

2. kar kdo prejema za opravljano delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek

3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek

FREKVENCA: 81 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dobiti [dobīti dobím] dovršni glagol

dobiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dobiti dov., F27, aquirere, ṡadobiti, dobiti; aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti; callescere, kaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule dobiti; caulescere, rèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe dobiti, ſe rezliti; cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti; eblandiri, odradovati, s'perloṡovanîam kai dobiti; expugnans, expugnator, kateri kai s'ſylo vṡame, ali doby; expugnare, vun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo dobiti, iſtirati; extuberare, ṡhule dobiti, otezhi; fiduciaria venditio, vupanîe supet nasai dobiti; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; impetrare, ſproſſiti, dobiti; indipisci, ṡadobiti, dobiti; indipisci pugnam, boi dobiti; litem vincere, pravdo dobiti; lucrifacere, lucrari, dobiti, perdobiti; meritare, dobiti, ṡaſluṡhiti; obtinere, obderṡhati, ṡadobiti, dobiti, proſſiti; occallere, vel occallescere, ṡhule dobiti; palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti; pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti doby; potiri, vṡhivati, dobiti, dotezhi, poſéſti; praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti; quadruplator, pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; recuperare, naṡai dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti; recuperator, -oris, kateri naṡai doby; rehabere, naṡai imeti, naṡai dobiti; prim. dobit, dobljen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dobri -ega posamostaljeno

1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri

2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro

2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro

3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati

FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po dobrim

TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dobro sam., F19, aequi boniquè consulere, ṡa dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe; aequi boniquè facere, ẛa dóbru vṡèti; afficere beneficÿs aliquem, enimu dobru ſturiti; benedicere, ṡhègnovati, dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati; benefacere, dobru ſturiti; boni consulere, ṡa dobru vṡèti; commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi dobru ſturiti; contentum eſse, ṡa dobru vṡèti; facere aequi bonique, ṡa dobru vṡèti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; praenimis, cilú prevezh, enu dobru prevezh; resolutare, ṡupèt dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru iṡdaja, inu zhaſty; sectari bonum, po dobrim ſe rovnati; tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa dobru iméti; prim. bolje, boljše

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dobro prisl., F174, bene emere, dobru kupiti; benemeritus, dobru vrédin; collectus, dobru per ſebi; confisus, -a, -um, dobru ṡavupan; depsicus, -a, -um, dobru gnèten; desicare, poſuſhiti, dobru poſuſhiti; egregius linguae, kateri cilú dobru govory; fervescere, dobru ſegréti; insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu; inspicere, polukati, notar pogledati, dobru ogledati; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; ligurire, dobru lebati, poṡhirati, ṡhreiti; meditatus, -a, -um, dobru premiſlen; obarmare, oroṡhyti, ſe dobru s'oroṡhyem preṡkarbéti; odorifer, -a, -um, dobru inu lipú diſhèzh; opimare, tolſtiti, pitati, dobru rediti; paratè, dobru perpravlenu; probè, jeſt ſe cilú dobru ſpumnim; promerens, dobru ṡaſluṡhen; salubrè, salubriter, dobru, sdravu; victitare, dobru ṡhiveiti, lebati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dobro2 (dobru, dobro) prislov

1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično

3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo

3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev

4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu

5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih

FRAZEOLOGIJA: dobro dejati, dobro stati komu / (kaj) dobro stoji (za koga)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dobro iti [dóbro íti] nedovršna glagolska zveza

uspevati; dobro iti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dočakati -am dovršni glagol

1. kdo; česa, kaj, na kom, s prisl. določilom načina s čakanjem priti do česa, doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: dočakati

2. kdo; česa, koga/kaj ostati živ do določenega dogodka, dobe; SODOBNA USTREZNICA: dočakati, doživeti

FREKVENCA: 67 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dodajati [dodȃjati dodȃjam] nedovršni glagol

dodajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dodati [dodáti dodám] dovršni glagol

dodati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dodeliti [dodelīti dodelím] dovršni glagol

obdarovati, podeliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

doiti [dójti dójdem] dovršni glagol

doseči, dobiti
brezosebno zmanjkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

doj, m. das Säugen: die Ammenschaft: otroka na doju imeti, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dojiti [dojīti dojím] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dȏłg, -ȃ, m. die Schuld: die Verbindlichkeit; obljuba dolg dela, versprechen macht Schuld; die Geldschuld; dolgove delati; ves je v dolgeh, er ist ganz verschuldet, Cig.; na dolg vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, Cig., C.; na dolg obtežavati, zu Lasten belegen, DZ.; imeti denar na dolgu, Cig., po dolgu, C., M., Geld zu fordern haben; — die wirkende Ursache: ne delajte mojega dolga, gebet nicht mir die Schuld, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola

1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg

1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost

1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje

2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda

3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh

3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda

4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat

5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost

5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug

5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih

FRAZEOLOGIJA: dati komu dolg / delati dolg koga, dolg krvi / krvavi dolg

TERMINOLOGIJA: ofer za dolg

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik

1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg

2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg

3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen

3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje

3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa

4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen

5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik

5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere

6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratiti dolg čas

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dołgovȃnje, n. 1) das Schuldigsein: ausständige Schulden, Cig.; v dolgovanju imeti, in Schuldforderungen besitzen, Litija-Svet. (Rok.); — 2) der Handel, die Angelegenheit, Dict., ogr.-C.; dolgovanje pred Boga prinašati, Dalm.; dolgovanje s kom imeti, mit jemandem zu thun, zu schaffen haben, Trub.; der Rechtshandel, Meg., Dict.; imeti kako d. in pravdanje, Dalm.; — 3) = reč: drmožje in druga lehka dolgovanja, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dolgovanje -a (dolgovanje, dulgovanje, dulgovajne, dolgovajne, dolgovane, dolguvajne, dolgovajnje, dolguvanje, delgovane, doguvanje, dulguvanje) samostalnik srednjega spola

1. kar se uresničuje z opravljanjem, izvrševanjem kake dejavnosti, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

1.1 uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje

1.2 kar kdo dela, opravlja nasploh; SODOBNA USTREZNICA: početje

1.3 ekspresivno, v zvezi imeti dolgovanje s kom izraža, da je kdo s kom v odnosu, stiku; SODOBNA USTREZNICA: imeti opravka s kom

2. delo, dejavnost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic

3. kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje

4. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave; SODOBNA USTREZNICA: zadeva, stvar

4.1 spor glede česa, o razrešitvi katerega odloča sodnik; SODOBNA USTREZNICA: tožba, pravda

5. versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda

FREKVENCA: 85 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dolidevati [dólidẹ́vati dólidẹ́vam] (doli devati) nedovršni glagol

zavračati, zanikovati, ovračati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

doliiti [dóliíti dóligrẹ́m] (doli iti) nedovršni glagol

slabo se goditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dolimetati -mečem nedovršni glagol

1. kdo; kaj, (pred koga) delati, da kaj pride po zraku na nižje mesto, položaj; SODOBNA USTREZNICA: metati

2. kdo; koga_tož. delati, povzročati, da kdo preneha imeti visok položaj; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dolipoložiti -im dovršni glagol

1. kdo; kaj narediti, da osebek kaj preneha imeti na sebi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti

2. kaj; kaj narediti, da kaj pride s česa; SODOBNA USTREZNICA: odložiti

3. kdo; kaj narediti, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podreti

4. kdo; kaj nehati kaj kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustiti

5. kdo; kaj, s prisl. določilom načina narediti, da osebka kaj ne bremeni več; SODOBNA USTREZNICA: odkupiti se, odrešiti se

6. kdo; kaj, (s čim) narediti, povzročiti, da kaj neha veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti

7. v trpniku, kaj; (za koga) dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: plačati

7.1 kdo; komu, kaj narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino; SODOBNA USTREZNICA: povrniti

FREKVENCA: 45 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dolipustiti -im dovršni glagol

1. kdo; od česa prenehati kaj delati, povzročati; SODOBNA USTREZNICA: popustiti

1.1 kdo; od česa, kaj prenehati imeti, izražati določen odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: opustiti

2. kdo; kaj, na čem narediti, povzročiti, da kaj ne obstaja več ali da obstaja le v manjši meri; SODOBNA USTREZNICA: odpustiti, odpisati

3. kdo; koga/kaj, (v čem, s čim) narediti, da kdo/kaj pride na nižje mesto, položaj; SODOBNA USTREZNICA: spustiti

4. kdo/kaj; kaj premakniti kak del telesa tako, da je usmerjen navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povesiti

FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dolitreti -tarem nedovršni glagol

1. kdo; koga_tož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da je kaj v zelo slabem stanju; SODOBNA USTREZNICA: uničevati

2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj, pri kom) delati, povzročati, da kaj (pri kom) preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

FREKVENCA: 63 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dolžekar [dóu̯žikar] ali [dou̯žikár] samostalnik moškega spola

zapravljivec, potratnež, goljuf

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dolžnost -i (dalžnost, dolžnost, dolžnust) samostalnik ženskega spola

1. kar kdo mora delati, storiti zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost

1.1 kar kdo mora delati, storiti zaradi dejanja, dejanj, ki jih je storil kdo drug

2. versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dom -a/-u (dum, dom) samostalnik moškega spola

1. prostor, kraj, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja; SODOBNA USTREZNICA: dom

1.1 poslopje, v katerem kdo stalno ali začasno biva; SODOBNA USTREZNICA: prebivališče, dom

1.2 s prilastkom kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; SODOBNA USTREZNICA: nebesa

2. dežela, v kateri se je kdo rodil, kjer prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina

FREKVENCA: 143 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.-Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dopadanje -a (dopadanje, dopadajnje) samostalnik srednjega spola

pozitiven, odobravajoč odnos do koga, česa

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dopadenje -a (dopadenje, dopadene, dopadejne, dopadejnje, dopadjenje) samostalnik srednjega spola

1. česa pozitiven, odobravajoč odnos do koga/česa

2. v zvezi po/k dopadenju takó, da ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: po volji

FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dopolnjenje -a (dopolnene, dopolnenje, dopolnjenje, dopolnejne, depolnene, doponene, dopalnjenje) samostalnik srednjega spola

1. dejanje, s katerim se uresniči kaj

1.1 česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev

1.2 česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev

2. česa uspešno končanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: dovršitev

3. česa kar je dodano k čemu; SODOBNA USTREZNICA: dopolnilo

3.1 kar s čim tvori celoto

4. česa delo, delovanje, s katerim kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: zadovoljitev

5. stanje, ko ima kdo/kaj pozitivne lastnosti v najvišji meri; SODOBNA USTREZNICA: popolnost

6. zajetost vseh oseb določene skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: polnoštevilnost

7. česa prenehanje trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: konec

FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dopuščati [dopúščati dopúščam] nedovršni glagol

dopuščati, dovoljevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dosegati nedov., F2, pertingere, doſezhi, doſegati; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati, obilnu mladyz iméti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dósti, adv. 1) genug; d. kruha imeti; d. je, genug! — in genügendem Maße, ziemlich; d. dober, d. pravičen; — 2) = veliko, mnogo, Mur., Cig., Jan., C.; d. otrok, Cig.; (dosti, viel, zadosti, genug), Goriš.; (pomni: dostim ljudem, v dostih mestih, C.; dostih src, Schönl.; z dostimi besedami, Trub.-Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dota [dọ́ta] samostalnik ženskega spola

premoženje, ki ga prinese žena v zakon; dota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dovoli1 nesklonljivo, nedoločni števnik

izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: dosti, dovolj

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dovzę́tnost, f. die Empfänglichkeit, nk.; imeti kaj dovzetnosti za kako reč, Erj. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

drag -a -o pridevnik

1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag

1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen

1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja

2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen

2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten

2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti

3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub

4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek

5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže

FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih

FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga

TERMINOLOGIJA: drago korenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dragiti [dragīti dragím] nedovršni glagol

dvigovati ceno; dražiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

drago1 -ega (dragu, drago) posamostaljeno

1. kar stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drago

1.1 kar ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragoceno

2. komur/čemur se pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragoceno

2.1 v zvezi držati/imeti za drago imeti v časti, ceniti

FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

drago2 (dragu, drago) prislov

1. izraža, da je za kaj potrebno veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drago

2. izraža, da se komu/čemu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost

2.1 v zvezi drago vreden ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen

FREKVENCA: 57 pojavitev v 20 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dragolẹ̑tnik, m. kdor s svojim blagom "dragega leta" čaka: der Speculant, C., Dol.; pos. der Kornwucherer, Ravn.-Cig.; kdor hoče imeti preplačano vsako reč, Rib.-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dreti2 derem (drejti, dreti) nedovršni glagol

1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati

2. ekspresivno, kdo; koga_tož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati

2.1 kdo; koga_tož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare

3. brezoseb.; koga_tož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine

4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati

5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati

5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati

6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti

FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih

FRAZEOLOGIJA: dreti kruh od ust

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

drȋska, f. das Abweichen, der Durchfall: drisko imeti, Cig., Jan., BlKr.-Mik., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

drtjè, n. 1) das Reißen, C.; — das Schinden, Cig.; — das Quälen, Valj. (Rad); — 2) das Grimmen, die Kolik, Meg., Dict.; drtje imeti, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

drug prid., F281, aliò versum, v'en drugi krai; alius, en drugi; alter, drugi; apploro, -are, per enim drugim ſe jokati, s'enim drugim ſe jokati; collimitari, eden per druṡim meinyk iméti, mejáṡh biti; contiguae domus, hiſhe ſe ena druge tiṡzhè, tikajo; convector, voṡnyk s'drugimi; excellere, viſhe biti kakòr en drugi; frustillatim, od eniga koṡza do druṡiga; guttatim, po kapelzi, od ene kaple do druge; lamina, -ae, kufraſt, ali s'druṡiga metala pleh; non extat alius, nei obeniga druṡiga; obrogare legem, eno poſtavo ṡuper ti drugi gori poſtaviti, eno drugo poſtavo ſturiti; peraequè, cilú glih, enu kakòr tú drugu; plus caeteris, mimu veliku druṡih; praeeſse, zhes druge biti, zhes druge obláſt iméti: naprei ſtati; refutatio, ṡaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reis tega drugiga govorjenîe; tharso, -nis, en nêrgaviz zhes druṡih ludy djanîe; unus, et alter, eden, inu tá drugi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

drugačije°1 prislov

1. izraža, da se dejanje, stanje razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugače

1.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugače

FREKVENCA: 50 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

drugi2 -a -o zaimek

1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug

1.1 z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno

2. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug

3. ki se po lastnostih razlikuje od določenega; SODOBNA USTREZNICA: drug, drugačen

3.1 v krščanstvu, v zvezi drugi človek kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: novi človek

4. ki ni domač; SODOBNA USTREZNICA: drug, tuj

5. v zvezi z eden/en ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi

5.1 izraža medsebojno razmerje; SODOBNA USTREZNICA: drugi

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: gledati z drugimi očmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

drugi3 -a -o vrstilni števnik

1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi

1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi

1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič

2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik

3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji

4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi

5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni

5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: drugi leben, drugi svet

TERMINOLOGIJA: druga persona bogastva/v bogastvu, drugi prihod, drugo rojstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

društvo -a (društvu) samostalnik srednjega spola

skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost

FREKVENCA: 7 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

družba -e samostalnik ženskega spola

1. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost

1.1 skupina oseb, ki jih družijo isti interesi, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: združba

1.2 v zvezi biti v družbi (koga, s kom) izraža soobstajanje določenih oseb v določenem času na določenem mestu

1.3 v zvezah imeti družbo s kom / hoditi v družbi s kom biti rad večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se

2. več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; SODOBNA USTREZNICA: skupina

2.1 skupina ljudi, ki koga spremlja; SODOBNA USTREZNICA: spremstvo

3. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi

4. evfemistično, v zvezi držati družbo s kom imeti spolne odnose s kom; SODOBNA USTREZNICA: spolno občevati

FREKVENCA: 197 pojavitev v 30 delih

TERMINOLOGIJA: družba vseh svetnikov, družba (vseh) vernih/svetih vernih krščenikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

družina -e samostalnik ženskega spola

1. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi

1.1 člani te skupnosti

1.2 stalno najeti moški in/ali ženske za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služinčad

2. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost

2.1 člani take skupnosti

2.2 v zvezi dvorska družina skupina ljudi, ki opravljajo službo na dvoru, zlasti vojaško ali uradniško

3. zakonski par z vsaj enim otrokom; SODOBNA USTREZNICA: družina

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 38 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

drzen -zna -o pridevnik

ki je pripravljen kaj storiti kljub težavam, nevarnosti; SODOBNA USTREZNICA: pogumen, drzen

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

FRAZEOLOGIJA: imeti drzno srce

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

držàti tudi deržàti -ím nedov.
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

držati [držáti držím] nedovršni glagol

držati, tj. imeti z rokami oprijeto
imeti določeno prostornino; vsebovati; držati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

držati -im nedov. 1. držati: ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati nedol. ǀ ima v'roki eno palzo dershati nedol. ǀ bi imeli verouati, inu derſhati nedol. njega s. ſapuvidi ǀ ijh vuzhite derſhat nedol. vſe tuistu, kar ſem vam ſapovedal ǀ kjr ſte oblubili to ſakonsko vero derſati nedol. ǀ ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim 1. ed. ǀ neopraulem druge, ſaurashtva nedershim +1. ed. ǀ vſta vſe skusi odperta dershish 2. ed. ǀ nedarshiſh +2. ed. vuk Christuſhau ǀ veni roki dershì 3. ed. mezh ǀ nedershi +3. ed. kar Mojſsesu, inu Aronu oblubi ǀ sakonske vere njemu nedershj +3. ed. ǀ raijshi hudizhavo kakor Boshjo sapuvid dershite 2. mn. ǀ ony sdaj jo taku tardu dershè 3. mn. ǀ Katere vero sakonsko nadershe +3. mn. ǀ ſami ſebe shtimaio, inu hualio, inu ſvoje beſsede nedershè +3. mn. ǀ Bug pravi dershi vel. 2. ed. moje S: Sapuvidi ǀ dershitè vel. 2. mn. tudi vy shene ta navuk te kokushi ǀ je preſelzo v'rokah dershal del. ed. m ǀ eden sa vrat jo je darshal del. ed. m, inu davil ǀ taiſtu, katiru bi nedershalu +del. ed. s lete sapuvidi, de ima poſekanu, inu v' ogin vershenu biti ǀ en slat pehar je v' roki dershala del. ed. ž ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano ſta dershala del. dv. m ǀ ſo dershali del. mn. m v'roki ta nagi, inu kryvavi mezh 2. imeti, vzdrževati: Je dershal del. ed. m dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla ǀ takushniga poſla ene ure per hishi bi nedarshali +del. mn. m 3. imeti za, pojmovati: Nikar nikar Nem. Nem. nederſhite +vel. 2. mn. sa fable Kar jeſt vam govorim ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale del. mn. ž 4. meniti: My dershimo 1. mn. de je fardaman 5. verjeti: nezh ne darshim 1. ed. na ſaijne držati se držati se, kazati razpoloženje: aku ſe jesnu dershi 3. ed., v'taki vishi tudi v'shpeglu ſe vidi ǀ shkarpian ima topelt vsta, inu vse skusi na smeih ſe dershij 3. ed. naprej držati kazati: Natan Prerok je Davidu naprej darshal del. ed. m leto veliko pregreho njegovo noter držati brzdati, krotiti: kadar hozhe v'gnado Boshjo priti, ta more nar pervu ſuoje ledje opaſsane imeti, namrezh suoje hude shelje, inu pozhutke noter dershati nedol., od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne lubesni ſe lozhit ǀ ſim ſe pofliſsal moje hude shelje noter derſhati nedol. ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish 2. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati

1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti

2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati

3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati

3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati

4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se

5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati

6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj

7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti

8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati

9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati

10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za

10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga

10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati

11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati

12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti

14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za

15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti

16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom

17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti

17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih

FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.-Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dȗh, dȗha, m. 1) der Hauch, Mur., Jan.; smrtni d., der Todeshauch, Cig.; — 2) der Geruch; lep, dober duh, angenehmer Geruch; d. imeti po čem, nach etwas riechen; vinski d., der Weingeruch; pl. duhovi, wohlriechende Sachen, Mur.; — ni duha ne sluha za njim, po njem, er ist verschollen; — 3) (gen., acc. duhȃ) der Geist: a) ein geistiges Wesen; sveti duh, der heilige Geist; nebeški duhovi, die Himmelsgeister; peklenski d., der Höllengeist; — gorski d., der Berggeist, Cig., Jan.; — = das Gespenst: strah pred duhovi; — b) der geistige Theil des Menschen: meso želi zoper duha, Dalm., Kast.; Kdo zna Noč temno razjasnit', ki tare duha? Preš.; visokega, bistrega duha človek, nk.; — c) der Geist = der innere Charakter, die inneren Eigenschaften: preroški d., der Prophetengeist, Cig.; Bog tebi dodeli duha pobožnosti, Ravn.-Mik.; pesem — božjega prazna duha, Preš.; krščanski d., die christliche Gesinnung, Cig.; enega duha, von gleichem Geiste beseelt, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

duh3 m, F23, amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres duha; amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip dúh; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; inolens, -tis, kar néma obeniga duhá, nediſezhe, neſmardezhe; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo; nardinus, -a, -um, kar ima dúh kakòr ſpikanarda; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; odor acidus, kiſſel dúh; odoramentum, -ti, en dober dúh; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh dúh; odor suavitatis, dober diſhezhi dúh; olere, diſhati, dúh dajati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; resipere, diſhati, en dúh iméti; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga duhá; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

duh2 -a samostalnik moškega spola

1. s prilastkom značilnost, ki se zaznava z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh

1.1 hlapi navadno prijetno dišečih snovi; SODOBNA USTREZNICA: vonjava

1.2 zaznavanje z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje

2. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev

FREKVENCA: 55 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

duhoven2 -vna -o (duhovn, duhon) pridevnik

1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni

1.1 ki ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhoven, poduhovljen

1.2 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni

1.3 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični

2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski

2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski

3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi; SODOBNA USTREZNICA: verski

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih

TERMINOLOGIJA: duhovne postave/pravde

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

duri -i (davri, duri, dovri, dvari, dveri, duvri°) množinski samostalnik ženskega spola

1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa; SODOBNA USTREZNICA: vrata

1.1 gibljivo pritrjena plošča naprave za zapiranje take odprtine; SODOBNA USTREZNICA: vrata

FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih

FRAZEOLOGIJA: biti pred durmi, duri so komu odprte, počivati pred durmi, pokazati komu duri

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dva3 dvej/dvi dvej glavni števnik

1. izraža število 2; SODOBNA USTREZNICA: dva

2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa dva in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj

2.1 sestavina glavnih števnikov

2.2 sestavina vrstilnih števnikov

FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 42 delih

FRAZEOLOGIJA: dolisesti med dvema stoloma, sedeti na dveh stolcih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dvohomiti [dvohomīti dvohomím] nedovršni glagol

dvomiti

PRIMERJAJ: dvomiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dvoj -a -e (dvuj, duj, dvoj) ločilni števnik

1. ki je dveh vrst; SODOBNA USTREZNICA: dvoj

2. ki je iz dveh delov; SODOBNA USTREZNICA: dvojen

3. s samostalnikom v množini izraža število dve; SODOBNA USTREZNICA: dvoj; danes samo ob množinskih samostalnikih

4. dvakrat tolikšen; SODOBNA USTREZNICA: dvojen

FREKVENCA: 203 pojavitve v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dvǫ̑jčək, -čka, m. 1) der Zwilling; dvojčke imeti, Zwillinge geboren haben; — 2) der Nebenhalm, V.-Cig.; — 3) dvojčka, Zwillingskrystalle, Erj. (Min.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dvomiti [dvomīti dvomím] nedovršni glagol

dvomiti

PRIMERJAJ: dvohomiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

dvor -a samostalnik moškega spola

1. veliko, navadno razkošno grajeno poslopje, večinoma bivališče vladarja ali visokih dostojanstvenikov; SODOBNA USTREZNICA: dvor

2. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče

2.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja

2.2 navadno v zvezi s hiša površina ob hiši, namenjena gospodarskim opravilom

3. prostor za bivanje živine, drobnice; SODOBNA USTREZNICA: staja, hlev

4. manjše ozemlje, na katerem stoji več bivalnih poslopij in ki predstavlja zaključeno celoto; SODOBNA USTREZNICA: naselje, vas

5. velik, razkošen bivalni prostor; SODOBNA USTREZNICA: sobana

FREKVENCA: 212 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ecljati [ecljáti ecljȃm] nedovršni glagol

jecljati

PRIMERJAJ: jecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik

1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini

1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en

1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno

2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen

2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok

2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen

3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten

3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen

4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto

5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan

5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih

TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

edinost -i (edinost, jedinost) samostalnik ženskega spola

1. stanje brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: sloga

2. stanje, ko je kdo sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljenost, zapuščenost

2.1 stanje nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljenost, potrtost

3. dejstvo, da kaj ni razcepljeno, razdeljeno na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enotnost

4. v krščanstvu povezanost v nedeljivo celoto

4.1 kar je povezano v nedeljivo celoto

4.2 skupnost ljudi, ki jih povezujejo verski zakramenti in duhovne vrednote; SODOBNA USTREZNICA: občestvo

FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

efa -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola

1. biblijsko prostorninska mera trdne snovi v razsutem stanju (približno 40 l); SODOBNA USTREZNICA: škaf, efa

1.1 količina sipke snovi, navadno žita, ki ustreza tej prostornini

1.2 posoda za odmero te količine

FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

egipterski -a -o pridevnik

ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski

FREKVENCA: 176 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

egiptovski -a -o pridevnik

ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski

FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Elena -e ž osebno lastno ime Helena: Simonu Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena im. ed. ǀ vſo zhast ſvoi materi … je yſkasal Conſtantinus Ceſsar ſvoj materi Eleni daj. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ceſsarize s. Eleno tož. ed. ǀ krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno Eleno tož. ed. imeti 1. Heléna (1. stol.), ljubica čarovnika Simona 2. Heléna, mati Konstantina Velikega 3. → Helena

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

epikurejski -a -o pridevnik

ekspresivno ki je značilen za človeka, težečega k telesnim užitkom in udobju; SODOBNA USTREZNICA: epikurejski, uživaški

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

erb -a samostalnik moškega spola

1. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič

2. premoženje, dobljeno po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dediščina

2.1 pridobivanje premoženja po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovanje

3. kar ob delitvi česa odpade na posameznika; SODOBNA USTREZNICA: dedni delež

4. navadno s prilastkom, v krščanstvu stanje večne sreče po smrti, ki so ga deležni tisti, ki so živeli po božjih zapovedih

FREKVENCA: 116 pojavitev v 30 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti erb s kom, imeti erb v Kristusovem/božjem kraljestvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

erbati -am dovršni in nedovršni glagol

1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati

2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati

2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti

2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti

2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest

3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati

FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

erbščina [ẹ̄rbščina] samostalnik ženskega spola

dediščina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

erbščina -e (erbščina, erbšina, erbčina) samostalnik ženskega spola

1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika; SODOBNA USTREZNICA: delež

1.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati v dedno last

2. premoženje, dobljeno po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dediščina

2.1 pridobivanje premoženja po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovanje

3. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič

4. navadno s prilastkom, v krščanstvu stanje večne sreče po smrti kot dediščina tistim, ki so živeli po božjih zapovedih

FREKVENCA: približno 550 pojavitev v 32 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti erbščino v božjem/Kristusovem kraljestvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

fadljati [fadljáti fadljȃm] nedovršni glagol

pitati, tj. na silo hraniti, zlasti perutnino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

fajdati [fajdáti fajdȃm] nedovršni glagol

posojati denar na obresti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

far m, F9, christores, ṡhalbani farji, 2.Mac.1.v.10; confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali; F. Nunquam mutatur, nec huius loco V. poni potest ... ut Farÿ, id est Presbyteri, Varÿ, id est cave; flamen, tudi en Far, apud Plinium; mula, miṡgiza: tudi eniga farja hzhy; pontifex, -ci, ta viſhi far, ali Papeṡh; praesul, -li, tá viſhi v'mei temi farji, ali duhovnimi; sacerados, Far, Maſhnik; tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu kraili noſſili

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati

1.1 kdo; koga_tož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati

1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ferahtovati -ujem nedovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati

1.1 kdo; kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati

FREKVENCA: 10 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

feržmagati -am (feržmagati, feržmaati) nedovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati

1.1 kdo; koga_tož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati

1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati

FREKVENCA: 27 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

fija [fīja] samostalnik ženskega spola

beneško premoženje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

fizonomist -a m fiziognom: Phisonomiſti im. mn. pravio de dolh nuſs imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten (I/2, 3) ← it. fisionomista ← lat. physiognōmōn ← gr. φυσιογνώμων ‛fiziognom’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

flancati -am dovršni in nedovršni glagol

1. nedov., kdo; koga_tož. dajati sadike v zemljo, da bodo rastle; SODOBNA USTREZNICA: saditi

2. dov., kdo; koga/kaj postaviti na primerno, ustrezno mesto

2.1 nedov., kdo; koga/kaj delati, da kdo/kaj začne kje obstajati, se razvijati

FREKVENCA: 20 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

flegar -ja m oskrbnik: flegar im. ed. nej nezh dolshan ǀ minie leteh ſe shonaio, kakor pak sapuvidi eniga Flegaria rod. ed., ali Shupana ǀ ta Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu daj. ed. Plinius imenuuanimu ǀ od vaſhih Flegariu rod. mn., inu kmetu zhisto rajtingo hozhete imeti ← srvnem. pflegære ‛oskrbnik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

flisen -sna prid. marljiv, goreč, vesten: vmej 50. poſly kumaj bo en dober, fliſsin im. ed. m, inu ſvejſt ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno tož. ed. ž, dobrutlivo, vſmileno, brumno ǀ s'sanikarnih fliſsni im. mn. m v'shlushbi Boshy rataio ǀ kakor fliſſni im. mn. m Vahtary ǀ obilnu te ſvejſte, inu flisne tož. mn. m polona ǀ n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne tož. mn. m → flis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

focelj m robec, ruta: aku hozheo en dober Sakon imeti inu ta fozl tož. ed. te sakonske zhiſtoſti dershati inu kranzel te dobrute, glihinge, inu myra ohraniti (II, 160) → facolj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

folš1 nepreg. prid. 1. nepravi, nepristen, lažen, potvorjen, kriv: ta folsh im. ed. m PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nyh vera je folsh im. ed. ž ǀ krajl Balach je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh rod. ed. m Preroka Balaama ǀ je odperl jamo ſvoje folsh rod. ed. ž vere ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh daj. ed. m Preroku Balamu ǀ je bil preſtrashil Balaama folsh tož. ed. m Preroka ǀ Vna dua folsh im. dv. m prizha, katera ſta zhes S. Stephana djala ǀ nijh folsh im. mn. m Boguvij nemaraio sa shenkinge ǀ de bi nebil od leteh folsh rod. mn. Prerokou sapelan ǀ ſvojm folsh daj. mn. Bogovam ǀ druge folsh tož. mn. m bogove nymash raven mene imeti ǀ En Ajd ſvoje folsh tož. mn. m bogove preklinat, sanizhovati ſe boij ǀ je bil praviga, shiviga Boga ſatail, inu te fovsh tož. mn. m Bogove molil ǀ Ajdje ſo oſtru folsh tož. mn. ž prizhe shtrajfali ǀ folsh tož. mn. s piſſma dellaio ǀ per takorshnih folsh mest. mn. Prerokoh ǀ ſe imamo varvat pred folsh or. mn. Preroki 2. nevoščljiv: Nebodi taku foush im. ed. m, nevoshliu, inu neuſmilen → favš1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

fratati [frȃtati] dovršni glagol

spodleteti, ponesrečiti se, ne uspeti

PRIMERJAJ: ratati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

fremati [frẹ̄mati frẹ̄mam] dovršni glagol

priskrbeti si, nabaviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

frišen prid., F15, caro mustea, cilú friſhnu meſſú; columis, ṡdrou, friſhen; crudus, -a, -um, ſrovu, friſhnu, friſhin; frigescere, merṡlu, friſhnu perhajati, omerṡovati; incolumis, -me, friſhen, inu ṡdrau, ṡdrou inu veſſèl; manduco, -onis, en friſhin jediz; recens, friſhik, nou, friſhin; sanus, -a, -um, ṡdrou, friſhin, pametin; sorbile ovum, enu jéze v'mehk kuhanu ṡa poſerkati ga, inu friſhnu popyti; vegetus, -a, -um, ṡdrou, mozhán, friſhin, urin; vigens, kar je friſhnu, inu ṡelenu; vigere, vék, inu muzh iméti, friſhan biti; viridis senectae vir, leip friſhen ſtarez; vividus, -a, -um, ṡhiveozhi, friſhin

najfrišnejši , triarÿ, -orum, enu kardelu teh narfriſhniſhih, inu narjunaſhnih ṡholnerjou, kateri ſe na ṡadnîe ṡhparajo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

frontati [frọ̑ntati frọ̑ntam] nedovršni glagol

oskrbovati z živežem, hrano; preživljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

fržmagati se [fržmȃgati se fržmȃga se] (feržmagati se) nedovršni glagol

ne marati, biti težko, neljubo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

futrati1 [fȗtrati fȗtram] nedovršni glagol

krmiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gàd, gáda, m. die Viper oder Kreuzotter (vipera berus), Erj. (Ž.); laški ali Redijev gad, die Redische Viper (v. Redii), Erj. (Ž.); gad babo sne, die Viper ist noch schlimmer als ein altes Weib, Guts., Z.; gada v žepu imeti, einen leeren Beutel haben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Gargan(us) -na m zemljepisno lastno ime Gargan: hozhe na hribu Garganu mest. ed. h' zhaſti Boshy eno Zirku ſidano imeti (IV, 246) Gargán, it. Monte Gargano, gorovje ob it. jadranski obali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gárje, garij, f. pl. 1) die Krätze, die Räude; g. imeti; črvive garje, die Milbenkrätze, Cig.; — 2) = hraste, Gor.; — prim. lat. agria, fr. agrie, die Flechte, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

giniti [gíniti gȋnem] dovršni glagol

izpostaviti se nevarnosti, tvegati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

glajštati [glájštati glájštam] nedovršni glagol

imeti, posedovati
ukvarjati se z govejo živino, tj. krmiti, molsti jo, kidati ji ipd.

PRIMERJAJ: gleštati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

glávica, f. 1) dem. glava, das Köpfchen; dobro glavico imeti, treffliche Anlagen haben; — 2) glavíca, der Krautkopf; der Salatkopf; das Blütenköpfchen (bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); die Samenkapsel, Cig., Jan., Šol., Cig. (T.), Tuš. (B.); lanena g., lan je v glavice šel; der Knoblauchkopf, C.; koruzna g., der Maiskolben, Kras-Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Kopf (z. B. eines Nagels); — der Knauf; — 4) die Eichel (anat.), Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gleštati [glẹ́štati glẹ́štam] nedovršni glagol

imeti, posedovati

PRIMERJAJ: glajštati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

glista ž, F8, lumbrici, gliſte; lumbricus, -ci, gliſta, iṡ ṡemlè, ali v'zhlovéku; tinea, -ae, en mol: tudi ena gliſta v'trébuhu; tineosus, -a, -um, polhin gliſt; vermina, gliſte, od gliſt boléṡan, trébuha boléṡan; verminare, obzhervovéti, gliſt klanîe iméti; verminosus, -a, -um, gliſtou, polhin gliſt, zhervojédin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

glȗh, glúha, adj. 1) taub, gehörlos; ne kriči tako, saj nisem g.; g. je za vsako pametno besedo, er nimmt keine Raison an, Cig.; g. pravice, taub für das Recht, Ravn.-Mik.; slep me je in gluh, er will mich weder sehen noch hören, BlKr.-M.; — 2) dumpf (dem Schalle nach), Cig., Jan., Cig. (T.); g. glas, Cig.; g. zvon, Z.; — 3) still: gluhi teden = tihi teden, C.; gluha noč, die stille Nacht, Cig.; — 4) ohne Inhalt, kernlos, taub; g. oreh, eine taube Nuss; gluho žito, gluho zrnje; — gluha ruda, taubes Erz, Cig.; — gluho okno, blindes Fenster, Cig.; — 5) empfindungslos: gluhe roke, prste imeti, Cig., Polj., Dol.; krava ima gluhe parklje, Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

glúma, f. der Scherz, der Spass, die Narrheit, Dict., Cig., Jan., Kras-Mik.; kdor ne ve glumi glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Kras-Mik.; za glumo ali šalo imeti kaj, Trub. (Post.); v šali, v glumi, v smehu ino v norčiji, Jsvkr.; — die Posse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

glušeti [glušẹ́ti gluším] nedovršni glagol

postajati gluh
ne biti pozoren, ne poslušati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gnada ž, F19, Búg, kateri je meni dál tó gnado; [Búg] bó tudi meni dal tó nîegovo dobrutlivo gnado; conferre gratiam, s'gnado obdeliti; dedititius, -a, -um, is gnade gori vṡèt; favere, enimu gnado, ali priaṡen ſturiti; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; flagrare gratia, veliko gnado iméti; grates, gnade, hvale; gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala; ignoscentia, gnada, odpuṡzhanîe; infacundus, -a, -um, kateri néma cilú obene gnade v'govorjenîu; lex gratiae, poſtava te gnade; oraculum, -li, ſtol te gnade, prerokovanîe; parem gratiam reffere, ſe enaku ṡahvaliti, enako gnado poverniti; propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati; propitiatorium, ſtol te gnade; propitiatorium, Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; reperire gratiam, gnado naiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gnati nedov., F49, agitare, naprei gnati, ſem ter tiá gnati, metati; catharticus, -a, -um, kar ṡhene, ali purgèra; circumagere, okuli gnati; circumagit, okuli ṡhene; dentire, ṡobè raſteozhe iméti, ṡobè vun gnati; eminari, goniti, gnati: tudi ſe groṡiti; florescere, ṡazheti zviſti, zime gnati; folia arborum exeunt, perje na drevju vun ṡhene, drevje odganîa; gemmare, gemmascere, berſt, ali popje gnati; medicamentum relaxans, vel laxativum, [arcnija] katera h'ſtollu ṡhene; minare, goniti, gnati; pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati; pellere, gnati, tirati; procurrere, mimú tezhi, vunkai gnati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gnusiti se nedov., F7, abhorrêre, ſe gnuſſiti; abhorrêre, omnes abhorrent, vſim ſe gnuſſy; abhorret âb auribus vulgi, enimu ſléhernimu ſe gnuſſy; abóminari, imeti ṡa enu hudú ṡnaminîe, ſe gnuſſiti, ſe gruſtiti; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti nad tem, ali unim; nauseare, ſe enimu gnuſſiti; obhorrere, ſe gnuſſiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gnusiti (se) [gnusīti se gnusím se] nedovršni glagol

gnusiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gnusnoba ž, F8, abominátio, gnuſnoba; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti nad tem, ali unim; detestatio, gnuſnoba; execramentum, gnuſnoba; fastidire, gnuſnobo délati; nausea, -ae, gravṡhanîe, gnuſnoba, nelúṡht; nauseam facere, gnuſnobo dajati; nauseola, -ae, maihina gnuſnoba

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

goljuf -a m goljuf: ta je bil goluf im. ed., kakor Ioab ǀ Perpravij ta paklenski goluff im. ed. to bogo dusho v'greh ǀ Obari mene Bug s' takorshnem golufam or. ed. tu ner manshi tovarshtvu imeti ǀ tatye golufi im. mn., inu oherniki trahtaio blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ ner vezh lushnikou, inu golufou rod. mn. ſe najde ǀ Kaj meinite de Bug je ſtuaril nebeſſa sa lotre, inu loterze, sa golufe tož. mn., inu golufize ← it. gaglioffo ‛malopridnež, lopov, postopač’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gomaziti nedov., F3, insectum, gomaṡ, kar gomaṡi; scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; serpere, leiſti, laṡiti, gomaṡiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

goniti se [gonīti se gọ́nim se] nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se

PRIMERJAJ: listeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gòrdržáti tudi gòrderžáti -ím nedov.
1. vzdrževati, ohranjati: steri szo katholicsánszko voro krepko bránili ino gordr'sali prouti szilnim Protesztantom KOJ 1848, 82; Na püščavaj tam se trštvo z gamilami gordrži AI 1878, 18
2. imeti, hraniti: lepe dári za vás gorderžim BJ 1886, 46

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gori prisl., F186, I. altius, viſhe gori, glaſnéſhe; ascende calve, poidi gori pleiſhiviz. 4.Reg:2.v.23; succuſsio, gori ſtrèſſanîe; super, zhes, na, per, daile, gori, verhu, oṡgorai; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai; gory, ardet, aliàs gori, sursum; sursum, gori, k'viṡhku; suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe; suspicere, gori gledati, gori pogledati; II. abdicare ſe magistratu, ſvojo ſluṡhbó gori ṡdati; adnutrire, perrediti, ẛréditi, gori ṡrediti; adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti deteta; adoptatitius, ṡa ſyna gori vṡèt; arrectus, -a, -um, gori vsdignîen na kviṡku; ascensio, ascensus, gori hojenîe; bullit mare, murje kipy, gori ṡhene; crescere, raſti, gori jemati; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; expirare, vmreiti, dúh gori dati; exurgere, gori vſtati; pergere, naprei poiti, ali vleizhi, v:g: je gori vleikel v'Betlehem; perscriptio, gori popiſſovanîe; proficere, tekniti, tek iméti, naprei iti, gori vṡèti, gori jemati, gori pomagati; resurectio, gori vſtanîe; resurgere, gori vſtati, ṡupèt gori vſtati; scandere, laṡiti, gori leiſti, gori poiti; urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali zimprati; prim. gor

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gòridržàti -ím nedov.
1. vzdrževati, ohranjati: ednákoszt vere obcsinszki dober sztan goredr'si ino krepsa KOJ (1914), 151; goszpodaricza pa tri voglé hrama goridr'si KOJ 1845, 41
2. imeti: Te vöre je gori dr'sao Gyüri KM 1790, 74
gòridržéči -a -e kvišku držeč: edno rokô goridr'zécsi, tak da bi kaj kázala AI 1875, br. 1, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gorizrediti [górizredīti górizredím] (goriizrediti, gorivzrediti, gori zrediti, gori izrediti, gori vzrediti) dovršni glagol

vzrediti, vzgojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gospodǜvati -ǜjem nedov. gospodovati, imeti, izvajati oblast: Uralkodni; goszpodüvati KOJ 1833, 179; otecz naſſ, ſives ino gozpodüjes TF 1715, 48; ki sivés i kralües, i Goszpodüies ABC 1725, A6b; Jezus! ki goszpodüvas KOJ 1845, 136; steri na gornyoj Vogriji goszpodüve, ino sztráh dela KOJ 1848, 59; Sz. Dühom navkup 'zivé i goſzpodüje KŠ 1754, 225; kaj právda goſzpodüje nad cslovekom KŠ 1771, 461; Krisztus goszpodüje KM 1783, 174; kteri vu kmiczi etoga ſzveita goſzpodüio SM 1747, 27; ti odicseni Bo'zi pocsivajo i goſzpodüjo KŠ 1754, 130; poglavniczke poganſzki goſzpodüjo nad nyimi KŠ 1771, 66; Jezus hiti .. Naj 'znyim goſzpodüjo BKM 1789, 425; naj i nad mrtvimi goſzpodüje KŠ 1771, 480; 'Sena naj ne goſzpodüje nad mo'zom SIZ 1807, 10; Gde je oprvics goſzpodüvao Dávid KM 1796, 59; i gori ſztáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; pren. Ne dáj nad nami, goſzpodüvati, prevelikim grejhom BKM 1789, 215; naj eden Jezik goszpodüje KOJ 1833, IX; Grejh vám ne bode goſzpodüvao KŠ 1754, 116; grejh ne bode goſzpodüvao nad vami KŠ 1771, 460; ti ſzam goszpodüj ober naſſega rázuma KM 1783, 19; nad naſſimi náklonoſztmi goſzpodüjmo KŠ 1754, 105
gospodüvajóuči -a -e gospodujoč: Goſzpoud vſzej goſzpodüvajoucsi KŠ 1771, 643; liki goſzpodüvajoucsi nad Goſzpodnovov orocsinov KŠ 1771, 713

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.-Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — (compar. gostejši, gošči, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.-Mur., ogr.-M., Danj.-Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gostovati nedov., tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati, ſe pogovarjati, eniga hudú, ali dobru iméti, goſtovati, nuzati, glihati, rovnati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gọ̑vor, m. die Rede, das Gespräch; g. nastaviti o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; g. se plete na vse kite, das Gespräch spinnt sich nach allen Seiten, Jan.; — die Rede, der Vortrag; g. imeti, eine Rede halten; naučen g., memorierte Rede, govor z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); nagrobni govor, die Grabrede, Jan., nk.; = pogrebni g., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

grabež [grȃbež] samostalnik moškega spola

grabežljiv človek; grabežljivec
ropar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

grabiti [grábiti grȃbim] nedovršni glagol

pohlepno si prisvajati dobrine, denar; grabiti
z grabljami spravljati skupaj; grabiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gráblje, -bəlj, f. pl. 1) der Rechen; travnate, mrvnate g., der Gras-, Heurechen, Svet. (Rok.); imeti pašo za grabljami (Notr.), po grabljah (Gor.), = imeti pravico pasti po košnji; — grablje ima, vil pa ne, er ist ein Nehmer, aber kein Geber, Lašče-Levst. (M.); — 2) eine rechenähnliche Vorrichtung: a) der Rechen des Webers, Bolc-Erj. (Torb.); b) eine Art Futterraufe, C.; — c) der Wasserrechen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gratati [grȃtati grȃtam] dovršni glagol

postati
uspeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gravžati se [grȃvžati se grȃvža se] nedovršni glagol

koroško gnusiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.-Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

grešen -šna prid. grešen: nemorimo ſposnat gdu je pravizhin, ali greshin im. ed. m ǀ ſi taku hudoben, inu greshen im. ed. m ǀ Gdu je tedaj ta greshni im. ed. m dol. zholovik ǀ ta greshna im. ed. ž dusha shalostna postane ǀ taistu greshnu im. ed. s Mestu je imelu Kozhanu biti ǀ od tiga greshniga rod. ed. m zhloveka mozhnu reshalen ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne od te greshne rod. ed. ž sgrevane dushe ǀ hozhe dopolnit shelje ſvojga greshniga rod. ed. s ſerza ǀ od ſvojga greſniga rod. ed. s shiveina neha ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga rod. ed. s shulejnia ǀ Iob ſe nemore sadosti prezhudit timu greshnimu daj. ed. m zhloveku ǀ hudizh jo uabi k'taisti greshni daj. ed. ž perloshnosti ǀ en greshen tož. ed. m, in nesramen leben je pelal ǀ kadar en zhlovek ima en hud greshin tož. ed. m jeſik ǀ Sakaj tedaj vaſh greshn tož. ed. m leben nepobulshate ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni tož. ed. m dol. ſvejt sthrajfinge ǀ bi njega grèshni tož. ed. m dol. jesik imel v'taistih S. Ranah oprati ǀ Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ spazhi tega greshniha tož. ed. m ži. zhloveka ǀ sfarij to greshno tož. ed. ž dusho rekozh ǀ de bi v'greshno tož. ed. ž perloshnoſt padili ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu tož. ed. s telu naſhe ǀ nje grèshnu tož. ed. s truplu lepotizhit ǀ po nyh greshni mest. ed. ž voli yi puſtili shiveti ǀ tulikain ſe ti pred tem neurednim greshnim or. ed. m zhlovekam ponishash ǀ tebe s'nashim greshnim or. ed. m djaniom reshalimo ǀ s'tem greshnem or. ed. m krajlam Henricuſam ſaupyesh ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem greshnom or. ed. m, kadar moli ǀ veliku pohushajne s'tuojm greshnom or. ed. m shivejnom dash ǀ gredò s'greshnem ſerzam or. ed. s h' Svetimu obhailu ǀ ſo bily enkrat try greshni im. mn. m tovarshi ſi naprei vſeli, de en dan hozheo dobre vole biti ǀ tij greshni im. mn. m ſo toshili ſe rekozh ǀ tankaj grèshni im. mn. m ludje prebivaio ǀ tij greshnij im. mn. m ſo perglihani tej tizi phænix ǀ aku shelite vy greshne im. mn. ž dushe vezh takushnih exempelnu imèti ǀ greshna im. mn. s della ſo bile na vago poſtaulene ǀ nehualeshnost precleta teh greshnih rod. mn. ludi ǀ ſlabi zholnizhi … polni luken hudijh sheijl, inu greshnyn rod. mn. nauad ǀ sa isvelizhenie nashih grèshnih rod. mn. dush ǀ s'krijvavimij ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh rod. mn. ludij jokati ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih rod. mn. ſtury pravizhne ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih rod. mn. imamo pravizhni ratat ǀ tem greshnim daj. mn. Iudom je djal ǀ Joh tem greshnem daj. mn. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi, inu greshnem daj. mn. sheljam ſe super poſtavit ǀ te greshne tož. mn. m ludy vabi de bi ſe Spokorili ǀ de bi te grèſhne tož. mn. m ſodil, inu fardamal ǀ moje meſsu je hotelu mene v'greshne tož. mn. m lushte perpravit ǀ de bi ty paklensky volky reſtargali te greshne tož. mn. ž dushe ǀ greshna tož. mn. s della doparnasha ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi greshnimi or. mn. primer.> vſak dan greshnishi im. ed. m prihaiash ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga, inu greshnishiga rod. ed. s biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ zhe vezhKrat ſmo gajshleni greshnishi im. mn. m prihajemo ǀ ony ſo bily veliKu grèshnishi im. mn. m; ìnu hudobniſhi presež.> ta folk je ner huishi, inu greshnishi im. ed. m ǀ tiga nerhudobnishiga, inu greshniſhiga tož. ed. m ži. zhloveka ſo neuſmilenu martrali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

grevati [grẹ́vati grẹ̑va] nedovršni glagol

žalostiti se, žal biti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

grevinga ž, F2, compungi, grevingo iméti; contritio, prava grevinga, ſtrenîe, ſerzhna ṡhaloſt; prim. grevenga

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

grevinga -e ž kesanje, obžalovanje: ſe boijm de bode prekeſna vaſha grevinga im. ed. ǀ pres pokure, inu grevinge rod. ed. je bil vmerl, inu shal v'pakal pokuro dellat pres vſiga konza, inu nuza ǀ Prideio Mashniki, ga opominaio k' grevingi daj. ed., inu k' spuvidi ǀ ga sazhne opominat, de bi imel grevingo tož. ed. zhes ſvoie pregrehe imèti ǀ skuſi pravo grejvingo tož. ed. ſvojh grehou, inu ponishaine ſvojga ſerza je bil pravizhen ratal ǀ hrevingo tož. ed. imaio zhes ſvoje grege ǀ ſpoſnaj temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane is pravo grevingo or. ed. ǀ Vſe letakushne shaloſty, inu grevinge im. mn. ſo natirlih Zapis s h- izkazuje kraš. izgovor g kot γ; → grevati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

grimati (se) [grīmati se] nedovršni glagol

koroško mučiti se, žalostiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

gŕlọ, n. 1) die Kehle, die Gurgel, der Schlund; Kar dobiš po ženi, Skoz grlo poženi, Npes.-K.; voda mi je do grla; do grla sit biti česa, einer Sache in hohem Grade überdrüssig sein; kosmato g., ein rauher Hals, Cig.; — die Stimme: debelo, tenko grlo imeti, eine tiefe, hohe Stimme haben, Blc.-C.; lepo g., eine schöne Stimme, Cig.; pesem na eno g. povzeti, unisono singen, Pjk. (Črt.); na vse g. kričati, aus vollem Halse schreien; na vse g. smejati se, Jurč.; — grlu streči, ugajati, den Gaumen kitzeln, Cig.; = grlu ustrezati, Šol.; — der Halslappen des Rindes, vzhŠt.-C.; — 2) grlu podobne stvari: der Rachen einer Blüte, Tuš. (B.); — der Hals einer Flasche, eines Trichters udgl., Cig.; das Geigenblatt, das Griffbrett an der Geige, Cig.; — der Bug des Stiefels, die Fußbiege, Z.; črevelj me v grlu tišči, Lašče-Levst. (M.); noga se v grlu steza in krči, Telov.; — kratki žleb med ravnim žlebom in skočnikom nad mlinskim kolesom, Poh.; — der Schlauch: grla za sode, Vod. (Izb. sp.); — der Fuß beim Blasbalg, Cig.; — der Gang zu einer Mine, V.-Cig.; — tudi: grlọ̀, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

grof -a m grof: Groff im. ed. ſede na kojna ter derja k' Ceſſarizi ǀ Leta Grof im. ed. ie bil v'tem meſti Aquisgrana ǀ pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa rod. ed. Lampolda sa Ceſſarja isvolit ǀ Mashnik je hotel ſpet Groffu daj. ed. kojna povernit ǀ poklizhe tiga Groffa tož. ed. ǀ uprasha Grofa tož. ed. kaj hozhe imeti ǀ veliku poterplejne s' tem Groffam or. ed. je imel ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi im. mn., Shlahtniki, Dohtery, Rihtary ǀ 30. mladih Groffou rod. mn. ← nem. Graf < srvnem. grāve ‛grof’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

groza ž, F7, adhorere, adhorescere, od grosè mozhnu ſe preſtraſhiti, oſterméti; cohorrere, cohorrescere, ſe preſtraſhiti, od ſtraha trepetati, veliko groṡo iméti; formido, formidatio, groṡa, ſtráh; horescere, ſe ṡderṡniti, groṡa biti, ſe ṡleniti; horror, groṡa, ſtráh, trepetanîe; pavor, ſtráh, groṡa, velik ſtráh, inu zagovanîe, plaſhenîe; reformidatio, velik ſtráh, ali groṡa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

grunt [grȕnt] samostalnik moškega spola

posest, kmetija, grunt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

grustiti se nedov., abóminari, imeti ṡa enu hudú ṡmaminîe, ſe gnuſſiti, ſe gruſtiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Henrikus -k(us)a m osebno lastno ime Henrik: Ceſar Henricus im. ed. dokler vej de divishtvu je G. Bogu lubu, s'suojo Ceſarizo Cunigundo do smerti divishtvu ohrani ǀ Henricus im. ed. ta IV. Castilianski krajl ta je bil en pravi karshenik ǀ nej ſi nezh brumnishi, kakor je bil Henricus im. ed. ta panani Engelenderski krajl ǀ kulikain je terpel Henricus im. ed. ta VIII. Angellenderski krajl sa njega nezhistost ǀ Letu je dobru sposnal Henricus im. ed. III ta bogaboyezhi Ceſſar ǀ Henricus im. ed. Franski Krajl ǀ kakor je ſturil Henricus im. ed. s' S. Eliſabetho ǀ Groff Henricus im. ed. je bil od ſmerti reishen ǀ Letu nam ſamore ſprizhat Henricus im. ed. en ſhlachten Gospud is Brabantiæ ǀ Leto dua Gospuda ſta shelela sa Neveſto imeti. enimu je bilu imè Henricus im. ed., timu drugimu Eduvardus ǀ je bil sapovedal enimu Mladenizhu Henricus im. ed. s' imenam ǀ sa danarje od Henricusa rod. ed. priete ſó zhes Eduvarda folsh prizhali ǀ Kakor ſe bere od Ceſſarja Henricusa rod. ed. tega III ǀ od preshoſtva krajla Henrica rod. ed., kateri ſe je bil ſalubil v'leto neſramno Anno Boleno ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu daj. ed. dopoſti ǀ letu je bila povedala ena dusha Henricuſu daj. ed. Suſonu ǀ Ceſſarju Henricu daj. ed. VI. en Menih v' S. vblatu je bil ſtrup dall ǀ vſy ſo bili ſazheli Henricusa tož. ed. gardu gledat s'parſtam kaſat ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica tož. ed. ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom Henricuſam or. ed. ǀ pred Henricusam or. ed. nye Shfogram ǀ Ceſarjam Henrikuſam or. ed. tem III 1. Hênrik II., rimskonemški cesar (1002–24) 2. Hênrik IV. (1425–73), kastiljski kralj (1454–65) 3. Hênrik VIII., agl. kralj (1509–47) 4. Hênrik III., agl. kralj (1216–72) 5. → Grandis 6. → Suson 7. Hênrik VI., agl. kralj (1429–71); → Emerik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hinčati se [hȋnčati se hȋnča se] nedovršni glagol

o kobili kazati nagnjenje za parjenje; goniti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hišna -e ž hišna: Mosha nej nezh shtimala, vſe hishne tož. mn. ž pod nogami je hotela imeti (V, 90) < hišna dekla; → hišen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hlepiti [hlepīti hlepím] nedovršni glagol

imeti poželenje, hlepeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hodílọ, n. 1) das Gangwerk (techn.), Cig. (T.), C.; — 2) die Sohle, Cig.; — 3) der Geschäftsgang, C.; na svojih hodilih biti, C.; svoja hodila imeti, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hohnjati [hohnjáti hohnjȃm] nedovršni glagol

govoriti nerazločno tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljati; hohnjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hoštarija -e ž gostilna: O shlahtna hisha! Boshja hoshtaria im. ed. ǀ greſta veno hoſhtario tož. ed. ǀ ſte pred mano takushne miſli imeli, de hushi nej ſte mogli veni hoshtery mest. ed. imeti ǀ vſe v'hoshtary mest. ed. puſtit ǀ v'hoshtariah mest. mn. je ſaſtaulala Različica s protetičnim h- (prim. → ogrski, → oče) od → oštarija, → ostarija. Besedna družina je tu obravnavana ločeno, ker ni mogoče izključiti vpliva etimona lat. hospitāria.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hoteti [hotẹ́ti họ́čem] nedovršni glagol

hoteti
o oslici kazati nagnjenje za parjenje; goniti se

PRIMERJAJ: ne hoteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hoteti nedov., F53, capsis, vṡami aku hozheṡh; dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi hotil kai yṡkati; imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti; inconfeſsus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri n'hozhe riſnize povedati; itane vis? hozheṡ li takú iméti? malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hozheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; nolo, n'hozhem; ò si, Búg hotel; renuit, je odpovédal, n'hozhe; volo, jeſt hozhem; prim. nehoteti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hoteti hočem nedov. 1. hoteti: jest hozhem 1. ed. vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit ǀ Poprei ozhem 1. ed. govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ Aku hozhesh 2. ed. dolgu shiueti, imej strah Boshij ǀ vſhe sastopimo, kaj hozhes 2. ed. rezhi ǀ ſe usdigne nezhistost, inu hozhe 3. ed. Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe 3. ed. obushat ǀ de ga ozhe 3. ed. per Rihtariu ſatoshit ǀ roko ſi data, de hozheta 3. dv. priatela biti ǀ aku hozhemo 1. mn. pred oblizhe Boſhje priti ǀ Kadar ſe hozhmo 1. mn. spovedat, inu obhajat ǀ hozgemo 1. mn. s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit ǀ zhe ozhemo 1. mn. kupit ǀ vij hozhete 2. mn. od shalosti zagat ǀ kaku hozhte 2. mn. de bi Bug uniga ushlishel ǀ hozhite 2. mn. tu shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa ǀ Aku hozhate 2. mn. greha ſe varuat ǀ pred nymi hozheo 3. mn. myr imeti ǀ Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio 3. mn. taiſte Firshte ǀ sa suojga krajla ga hozhejo 3. mn. imejti ǀ Meſſary pak hozheó 3. mn., de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe hozhio 3. mn. taistiga greha prau ſpovedat ǀ ako pak hozhjo 3. mn. nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti ǀ nas kozheo 3. mn. v' greh perpravit ǀ otrokam puſtj, de dellaio kar hote 3. mn. ǀ raunu tu je hotel del. ed. m nam saſtopit dati Iob ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu del. ed. m objeti ǀ Aku bode hotal del. ed. m tebe v'keho svesaniga djati ǀ Bug hotil del. ed. m de bi taKu ne bilu rejſs ǀ Bug jo ne bo hatel del. ed. m imeti ǀ jeſt bi kotel del. ed. m moj leben vagat ǀ od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela del. ed. ž lozhit ǀ jem nej hotla del. ed. ž vezh pokorna biti ǀ Serce mu je hotelu del. ed. s ſe vtergat ǀ Vy dua bi hotela del. dv. m ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ ſo hoteli del. mn. m en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel ǀ Atteniensary ſo ga hotle del. mn. m perſilit ǀ ſo nekotere dekelze ga hotele del. mn. ž kupit 2. pomožni glagol za tvorbo prihodnjika: Ti ſi Petrus, inu na leto Skalo hozhem 1. ed. jeſt sydati mojo Cerkou ǀ poidi s' mano hozheua 1. dv. mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva, jutre pak hozheva 1. dv. mojga ſijnu snejsti ǀ ſe toshi zhes Iudje kadar ſo bily sklenili de hozheo 3. mn. Christusa vumorit ǀ Dauid nej hotel del. ed. m Boga sa myr proſsit ǀ jest bi n'hotel del. ed. m, de bi ſe kateri taku hudoben nashal ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel del. ed. m ǀ Ta hudi pak li hitel del. ed. m rezhi ǀ nihdar ij nej hotela del. ed. ž odpustiti ǀ jeſt bi n'hotela del. ed. ž vboga biti ǀ letu truplu, kateru ſe nej hotelu del. ed. s postit ǀ nej ſo hoteli del. mn. m dobra djajna doparnashat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli +del. mn. m pomuiat kjekaj pojti zanikane sedanjiške oblike n'hozhem 1. ed. shpota ſturiti moy shlahti ǀ vam n' hozhem 1. ed. tiga troshta okratit ǀ ſedaj ſe nezhem 1. ed. vezh zhudit de Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna ǀ n'hozhesh 2. ed. yh k'tuoj ohzeti pustiti ǀ nhozhesh 2. ed. tvoj reuni ſtan ſpoſnati ǀ nozhesh 2. ed. povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ n'hozhes 2. ed. Kroh jeiſti ǀ Nehozhesh 2. ed. faliti ǀ nikar negolufaj, aKu nezhesh 2. ed. ogolufan biti ǀ n'hozhe 3. ed. ni mene, ni ozheta bugat ǀ meni nozhe 3. ed. pomagat ǀ ſdai nezhe 3. ed. tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh 3. ed.+ vejdit sa pokorshzhino pruti ſvojmu ozhetu ǀ ſta bila perſegla, de n'hozheta 3. dv. od pyanzhvojna nehat ǀ my n'hozhemo 1. mn. vezh poshlushat vaſhe fable ǀ aku v'tej ſodbi nhozhemo 1. mn. falliti ǀ ſe imamo varvat hudu ſodit, aku n' hozhomo 1. mn. ſojeni biti ǀ nihozhemo 1. mn. my nasho dusho ſa lashko deshelo dati ǀ neprej vsemiteſi de n'hozhete 2. mn. vezh pregreshit ǀ sakaj n'hozhte 2. mn. enu malu terpejti ǀ zhe meni nhzhete 2. mn. vero dati ǀ aku n'hozheo 3. mn. hudo ſmert ſturiti ǀ n'hozheio 3. mn. vezh praviga Boga molit ǀ nozhejo 3. mn. enu malu pomujat ǀ aku meni verjeti n'hozhejo 3. mn. ǀ nhozheo 3. mn. bugat hoteti reči pomeniti (v prevodu): Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi 3. ed. ta Latinska beſſeda Religio ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: 3. ed. Noua Savesa ǀ Jubal, katiru imè hozhe rezhi 3. ed. odpuszhaine ǀ leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi 3. ed. zhiſt ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi 3. ed. dò vekoma sgublen biti ǀ premislite kaj hozhe rezhi 3. ed. do vekoma v' paklenskim ognu goreti Zveza hoteti reči se uporablja tudi v dobesednem pomenu, npr. S'kusi katere beſsede nam hozhe rezhi, de my nihdar nemamo zagat nad milostio Boshjo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hrána, f. 1) die Nahrung, die Kost; tečna h., ausgiebige Kost; družinska h., die Gesindekost; na hrano vzeti, na hrani imeti koga, hrano dajati komu, in die Kost nehmen, die Kost geben; na hrani biti pri kom, in der Kost sein; zastonj hrano imeti, einen Freitisch haben; ob svoji hrani biti, bei eigener Kost sein; — die Victualien, Cig., Jan.; — dušna h., geistige Nahrung; — 2) das Gericht, die Speise, Ščav.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hraniti -im nedov. hraniti, tj. imeti spravljeno: de bi imeli varvat, inu fliſnu hranit nedol. shaz tiga shlahtniga zhaſsa ǀ imamo hranit nedol., inu varvat njega Svete Sapuvidi ǀ Jeſt hranem 1. ed. nekatere v' shazi moje gnade ǀ edn blatu v'eni piſsani shkatli hrani 3. ed. ǀ vshe 449. lejt cell ſe hrani 3. ed. ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu hranite 2. mn. ǀ nikar nehranite +2. mn. sa ta drugi dan ǀ mertua trupla v'hishi dolgu zhaſsa hranio 3. mn. ǀ v' Moshtranzah ga hranio 3. mn. ǀ mu dadò kluzh od Svete almarize, vſame kelih vun v' keterem ſe hranio 3. mn. ſveti ublati ǀ je taku v'ſuojm ſerzu drukanu hranil del. ed. m ǀ ſo imeli poſtavit to skrinio Boshjo, v' kateri ſo hranili del. mn. m Table Sapuvidi Boshyh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hrepati [hrẹ́pati hrẹ́pam] nedovršni glagol

težko dihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hrepeneti [hrepenẹ́ti hrepením] nedovršni glagol

stremeti, hrepeneti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hrípa, f. 1) die Heiserkeit, Cig., Kr.-Valj. (Rad); hripo imeti, C.; — 2) die Grippe, nk.; (v tem pomenu po nem.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hrometi1 [hromẹ́ti hromím] nedovršni glagol

šepati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

huditi se [hudīti se hudím se] nedovršni glagol

hudovati se, biti nejevoljen

PRIMERJAJ: hudovati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hudovati se [hudováti se hudȗjem se] nedovršni glagol

hudovati se, biti nejevoljen

PRIMERJAJ: huditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

hujšati [hȗjšati hȗjšam] nedovršni glagol

hujšati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ihtiti se [ihtīti se íhtim se] nedovršni glagol

jeziti se
jokati, ihteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imajoč (imajoč, imejoč, imeoč) deležnik

PRIMERJAJ: imeti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imati nedov. 1. imeti: kadar di te neſrezhne dushe v'pakli eno ſamu uro zhaſsa nashiga mogle imati nedol. (II, 266) ǀ Sa volotiga S. Baſilius je imal del. ed. m vrshoh rezhi (I/2, 134) 2. morati: de bi na tuojm shivotu imal del. ed. m noſsit eno shelesno bodezho Srajzo (I/2, 61) Osebne oblike so enake kot pri → imeti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.-Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.-C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.-Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen (gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imeč deležnik

PRIMERJAJ: imeti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imen deležnik

PRIMERJAJ: imeti, imeti se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imenje [imẹ̑nje] samostalnik srednjega spola

imetje, lastnina
posest

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imenovati dov. in nedov., F18, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; axare, imenovati; buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga imenujejo buzolai; denominare, jemenovati; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke imenujejo; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela; mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo imenovali mitra; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga imenujo olander; nominare, imenovati; nuncupare, imenovati; onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni imenujejo Calcedonius; pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga imenujejo s: Antona ogîn; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga imenujejo dragacanth; transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas imenujejo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imenǜvati -ǘjem nedov.
1. imenovati: i zſzvojega iména Galáczio imenüvati zácsalo KŠ 1771, 554; Zakaj pa li Otso imenüjes KŠ 1754, 153; on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; ſteri imenüje imé Kriſztusevo KŠ 1754, 130; ino ga je za Hénokio imenüvao KM 1796, 10
2. imeti, šteti: steroga szo lüdjé za bo'si bics imenüvali KOJ 1848, 5; Kriſztus li ſzamo nevöro grejh imenüje KŠ 1771, 441; hi'sni zákon za Szakramentom imenüje KOJ 1845, 78; Ka imenüjemo za máli grejh KMK 1780, 90; Ete vküpe za rodovino imenüjemo BJ 1886, 9
imenǜvati se -ǘjem se imenovati se: i kak ſze imenüjejo KMK 1780, 57; ſzkopouſzt ſze naj ni ne imenüje med vami KŠ 1771, 583; ti ſze 'Zidov imenüjes KŠ 1771, 451; ki ſze imenüje brat KŠ 1771, 499
imenǜvani tudi imenìvani -a -o imenovan: Iezus je imenüvani BKM 1789, 52; Prvi dén ſteri je za Nedelo imenüvani KM 1796, 113; so imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; nej, gde je imenüvan bio Kriſztus KŠ 1771, 483; szo meli dúge z-zemlov notrizagrajene oploute var imenüvane KOJ 1848, 6; naprej imenüvanoga Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; vMeſzti Halla imenüvanom TF 1715, 1; Betlehem imenüvanom KM 1783, 233; Odküpitel moj ſzem v-Tebi imenivan BRM 1823, 65; Na eto meszto je zdaj Tisza Kálmán imenüven AI 1875, br. 2, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imet deležnik

PRIMERJAJ: imeti, imeti se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imẹ́ti, imȃm, z nikalnico: ne imeti, nẹ́mam, nímam, (nẹ̑mam, Dol.), vb. impf. 1) haben; i. veliko denarja, veliko otrok itd.; na sebi i. kako oblačilo; pri sebi i. kako orožje; i. otroka, ein Kind geboren haben; i. mlade, Junge geworfen haben; konje, pse i., Pferde, Hunde halten; i. deset let, zehn Jahre alt sein; kako bolezen i., mit einer Krankheit behaftet sein; v sebi i., enthalten; poglejmo, kaj sleherna postava v sebi ima, Škrinj.-Valj. (Rad); (vsebina je), kar ima kaka stvar v sebi, Levst. (Nauk); to nima nič v sebi, das hat keine Bedeutung; na skrbi i. kaj, für etwas zu sorgen haben; i. vojsko, prepir, znanje, ljubezen s kom, mit jemandem Krieg führen, einen Streit, eine Bekanntschaft, ein Liebesverhältnis mit jemandem haben; i. delo pri čem, bei etwas beschäftigt sein, DZ.; — 2) i. za —, für etwas halten; za poštenjaka i. koga, za resnico kaj i.; — 3) abhalten: opravilo (cerkveno) i., die Andacht abhalten; pridigo, govor i., eine Predigt, Rede halten; račun i. s kom, mit jemandem eine Abrechnung vornehmen; — 4) behandeln: dobro, hudo, ostro i. koga, jemanden gut, übel, strenge behandeln; imel je dečka skoraj kakor svojega, Jurč.; v strahu imeti, in Zucht halten; za norca i., zum Narren haben (germ.); rad i. koga, gerne haben (germ.); — 5) ergriffen haben: žeja me ima, bolezen me hudo ima; hudo me ima, da bi ..., ich habe ein heftiges Verlangen, Levst. (Zb. sp.); — 6) z inf. haben (po nem.); njemu se imam zahvaliti, ihm habe ich es zu verdanken; imam še veliko tirjati, ich habe noch viele ausständige Forderungen; kaj imaš tu opraviti? z zvezdami na nebu ima on ukazovati, Ravn.; tega se imamo držati, daran haben wir uns zu halten; — haben = sollen (germ.): jutri ima priti, morgen soll er kommen; tvoje srce ima moje zapovedi ohraniti, Škrinj.-Valj. (Rad); imel bi pridnejši biti, du solltest braver sein; pri vas nima tako biti, bei euch soll es nicht so sein, Jap.-Valj. (Rad); ti mu nemaš nič očitati, du sollst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; — 7) können: imaš mi li posoditi dva goldinarja? kannst du mir zwei Gulden leihen? ti mu nemaš kaj očitati, du kannst ihm nichts vorwerfen, Met.-Mik.; jaz ti nemam kaj povedati, ich kann dir nichts sagen, ich habe dir nichts zu sagen; — 8) i. se, sich gehaben, sich befinden: dobro se imej, gehab' dich wohl! kako se kaj imaš? wie geht es dir? — im Verhältnisse stehen: ima se višava proti širjavi kakor ..., es verhält sich die Höhe zur Breite wie ..., Cig.; — 9) z inf. = fut.: imate spoznati, imaš imenovati, imajo te na rokah nositi, imate piti = spoznali boste, imenoval boš, itd., Trub., Krelj, Dalm., Stapl.-Mik. (V. Gr. III. 176.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imèti imám nedov.
1. imeti: pomocs ſche imeti SM 1747, 80; vsze kai imam TF 1715, A5b; vsze kai imam SM 1747, 47; I jaſz imám SŠ 1796, 73; Ki tákso vöro ima BKM 1789, 246; Ország má praviczo od nasz terjati KOJ 1833, X; Ország ima vnogo vrêdnoszti AI 1875, br. 2, 2; Vecs obrambe mi neimamo SM 1747, 86; Csi nám vzemejo, vſze ka imamo BKM 1789, 321; veſzeljé bom imeo SŠ 1796, 86; Csi bos vu-nyem imeo vöro SŠ 1796, 11; ktero ſzi na ime teda imel, gda SM 1747, 59; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Ázii meli KOJ 1848, 6; ki ſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83
2. morati: Ka jaſz csiniti imam BKM 1789, 251; Nyegovo nedusno moko imámo gláſziti TF 1715, 41; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88
imajóuči -a -e imajoč: Ár je je vcsio, liki obláſzt imajoucsi KŠ 1771, 104; edna deklicska imajoucsa dühá vujvicze KŠ 1771, 392; vſteroj je bilo to zláto vejdro imajoucse manno KŠ 1771, 685; Toga poſzejhnyeno rokou imajoucsega zvrácsi KŠ 1771, 109; dvej nogej imajoucsemi ſze vrcsi vu ogyen vekivecsni KŠ 1771, 58; Imajoucsi záto tákſo vüpazen KŠ 1771, 533

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imeti [imẹ́ti imȃm] nedovršni glagol

imeti

PRIMERJAJ: ne imeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imeti (imeti, jimeti) glagol

PRIMERJAJ: imajoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imeti glagol

GLEJ: imeti se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imeti nedov., F321, abúndare, obilnu iméti, polhen biti; amo, -are, lubiti, ẛa lubu iméti; capere voluptatem, lúſht iméti; concurare, oskerbéti, ṡkerb iméti; copulativus, -a, -um, kar ſe ima ṡveṡati; digamus, vel bigamus, kateri je dvei ṡheni imil; erudiendus, ſe ima podvuzhiti; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; fer, -me, imi potarplenîe s'mano; habere, iméti, ali derṡhati; haesisator, zviblaviz, kateri nevei kai bi imil ſturiti; loquendus, -a, -um, kar ſe ima govoriti; miserescere, vſmilenîe s'enim iméti; paucis contentus, s'málim ṡa dobru imeti; properandus, -a, -um, kar ſé ima hitru ſturiti; solere, v'navadi iméti; tacendus, -a, -um, kar ſe ima molzhati; tuendus, -a, -um, kar ſe ima braniti; prim. ne, neimeti, nimam
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: imeti nedov., particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imeti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

imeti se (imeti, jimeti se) glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

imetje

[imẹ̑tje] (metje) samostalnik srednjega spola

dota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izdajati [izdȃjati izdȃjem] nedovršni glagol

izdajati, izneverjati se
deliti, razdeljevati

PRIMERJAJ: izdati1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izdati1 [izdáti izdám] (zdati1) dovršni glagol

izdati, izneveriti se
razdeliti

PRIMERJAJ: izdajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izgȗba,* f. der Verlust; pod izgubo, bei Verlust, Cig., nk.; — izgubo imeti, na izgubi biti, Verlust erleiden; v izgubo prodati, mit Verlust verkaufen; — der Entgang, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izguba [izgȗba] (zguba) samostalnik ženskega spola

izguba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izgubiček [izgubíčǝk] (zgubiček) samostalnik moškega spola

izguba

PRIMERJAJ: izguba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izgubiti [izgubīti izgubím] (zgubiti2) dovršni glagol

izgubiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izkopati -am dov. izkopati: poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skopat nedol. ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa 3. ed. ǀ bo hotel od tebe plazhene imeti taiſte dushe, katerem ſi jamo skoppal del. ed. m izkopati se izkopati se: kateri venu goſtu blatu padeio ſe nemorio vun skopat nedol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izlagati nedov., F10, aperio, -ire, odkriti, odpréti, iṡlagati, vganiti; enucleare, jederze is lupyn jemati, tudi jṡlagati, yṡnaiti; explicare, reṡloṡhiti, iṡlagati, reṡviati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; inexplicabilis, -le, neiṡrezheni, neṡloṡhliu, nereṡglagliu, kateri ſe ne more iṡlagati; interpretari, tolmazhiti, iṡlagati; male interpretari, na hudu iṡlagati; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; venditare, vun na prudai iṡlagati, na prudai iméti, predajati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izvirati nedov., F2, erumpere, naprei s'ſylo predréti, vun ṡkopati, predréti: iṡverati; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izvoliti dov., F11, adoptare, isvoliti, gori ẛa ſyna vsèti; cooptare, k'nîemu iṡvoliti, gori vṡèti, eniga ſhe k'ſebi iṡvoliti; deligere, iṡvoliti, iṡbrati, odlozhiti; democratia, -ae, goſpodovanîe, ali oblaſtovanîe tega gmain folka, kateri ſi v'mei ſabo eniga glavarja iṡvolio; destinare, naméniti, iṡvoliti, odlozhiti, ṡaſhaffati; diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa lubu iméti; eligere, iṡvoliti; interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; subrogare, na meiſti eniga druṡiga iṡvoliti, ali poſtaviti; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izvoljen -a prid. izvoljen: Obeden nemore vejdit, ali je isvolen im. ed. m, ali ne ǀ nemore vekshi ſnamina zhlovek imeti, de je iſvolen im. ed. m ǀ ta Isvoleni im. ed. m dol. folk s'Egypta je pobegnel ǀ novu isvoleni im. ed. m dol. Gospud Vicari ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni im. ed. m dol. kamen, Galatinus ſaſtopi Mario Divizo ǀ v'mej tulikain taushent je bila isvolena im. ed. ž sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera ǀ de bi vij bily ta iſvolena im. ed. ž psheniza ǀ pishe Surius od tiga isvoleniga rod. ed. m Suſona ǀ Letu je ſnamine eniga isvoleniga rod. ed. m ǀ vſy drugi hribi ſo dolshni ſe perklajnat timu isvolenimu daj. ed. m hribu Carmelu ǀ de nej prekolnil ta isvoleni tož. ed. m dol. folk ǀ meneozh s'kuſi letu ta iſvoleni tož. ed. m dol. folk premagat ǀ tankaj bomo vidili tiga novu isvoleniga tož. ed. m ži. Ceſarja ǀ to iſvoleno tož. ed. ž deshelo ſo vidili ǀ Mojſſes yh je bil reishil, inu spelal is AEgypta, inu poſtavil v' to isvoleno tož. ed. ž deshelo te oblube ǀ ſo isvoleni im. mn. m sa Oblastnike ǀ na deſni ſtoy kir tij iſvoleni im. mn. m Stoje ǀ Po exempelnu taiſtih isvolenih rod. mn. dushiz ǀ Od teh Isvolenih rod. mn. pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo ǀ Gdu more ta veliki trosht teh isvolenyh rod. mn. sgruntat ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh rod. mn. ǀ od vekoma je bila S. Troyza sklenila s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh rod. mn. ǀ G. Bug tem isvolenem daj. mn. reve poshle ǀ mei te isvolene tož. mn. m sapiſſan je ǀ zhe hozhemo v'Nebeſyh mej temi iſvolenimi or. mn. ſe naiti ǀ de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali, de bi mei temi isvoleni or. mn. ſe nashli ǀ nej ſo bli mei timi isvoleni or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) hinauswerfen; denarja iz mošnje si i., C.; — i. se, ausschlagen: mozol se mi je izvrgel, ogr.-C.; — 2) als untauglich verwerfen, ausstoßen; i. sodnika, pričo, Cig.; mene so izvrgli = nečejo me imeti v svoji družbi, jvzhŠt.; — i. komu kaj, jemandem etwas bemängeln, ausstellen, Cig., C.; — 3) fehlgebären, abortieren (v. Thieren), Cig., Jan., C., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; kobila, krava, ovca je izvrgla, jvzhŠt.; — i. se, ausarten, Cig., Jan., Lašče-Levst. (M.); sad se je izvrgel, C.; i. se v kaj, C.; ti si se v vraga izvrgel, Z.; i. se na hudo, M.; — i. se po kom, jemandem nacharten, Mur., Cig., Jan., C.; po očetu se je izvrgla, Mur.; — 4) = izviniti: nogo si i., Mur.; — i. se, sich werfen (o lesu), Cig.; — 5) abwerfen, eintragen, Mur., Jan., C.; ta mi je malo izvrgla (zvrgla), die Sache hat mir wenig eingetragen, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

izvršíłən, -łna, adj. = izvrševalen, Cig. (T.), nk.; — Vollzugs-: izvršȋłne določbe, Vollzugsbestimmungen, DZ.; izvršilno moč imeti, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jákost, f. 1) die Stärke, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); — die Intensität: j. svetlobe, die Lichtstärke, j. nihaja, die Schwingungsintensität, j. toka, die Stromstärke, Cig. (T.); — 2) die Tüchtigkeit, die Vortrefflichkeit, Cig., C., M.; — = krepost (Tugend), ogr.-C.; — 3) jakost (= trdnjavo) v rokah imeti, die Sicherstellung in den Händen haben, BlKr.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jȃl, m. 1) der Neid, die Missgunst, Mur., C., vzhŠt.-Mik.; srditost, jal, jad, kajk.-Valj. (Rad); — 2) das Uebel: stare jale imeti v petah od trešljike, C.; — prim. stsl. alъ, nequitia, ali tur. jal, Trug, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jaliti se [jalīti se jalím se] nedovršni glagol

postajati jalov, neploden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jaloviti se [jalovīti se jaloví se] nedovršni glagol

izgubljati zarodek, splavljati, abortirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jecljati [jecljáti jecljȃm] nedovršni glagol

jecljati

PRIMERJAJ: ecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ječati2 [ječáti ječím] nedovršni glagol

imeti, držati v ječi, zaporu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jemati1 [jemáti jémljem] nedovršni glagol

jemati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jemati2 [jẹ̑mati jẹ̑mam] nedovršni glagol

jemati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jemej [2. os. ed. vel.] gl. imeti ♦ P: 1 (*P 1563)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jemejti gl. imeti ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jemel [del.] gl. imeti ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ję́tra, -tər, n. pl. die Leber; zdrava jetra mora imeti, kdor bo to doživel, Met.; črna jetra, die Leber, C.; bela jetra, die Thymusdrüse, das Bröschen (die Briese), Mik., vzhŠt.-C., jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen (fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.-Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.-Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; (nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jeziti se [jezīti se jezím se] nedovršni glagol

jeziti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jimeti glagol

GLEJ: imeti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jimeti

GLEJ: imeti

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jimeti gl. imeti ♦ P: 4 (DJ 1575, DB 1584, BH 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jimeti gl. imeti itd. ♦ P: 3 (KPo 1567, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jimeti se glagol

GLEJ: imeti se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

jimetj

GLEJ: imeti

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jmeti gl. imeti ♦ P: 3 (DB 1584, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jokati se nedov., F17, apploro, -are, per enim drugim ſe jokati, s'enim drugim ſe jokati; complorare, s'drugimi ſe jokati, klagovati; deplangere, veliko ṡhaloſt inu kumranîe iméti, ſe mozhnú jokati; ejulare, tuliti, javkati, zvizhati, glaſnu ſe jokati; flere, ſe jokati; fleturus, -a, -um, kateri ſe bó jokal; illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti; lachrymabundus, -a, -um, objokan, kateri ſe joka, ali ſe ſolṡy; lachrymare, lachrymari, ſe jokati, ſolṡe tozhiti, ſe ſolṡiti; lachrymas dare, ſe jokati; lachrymatus, -a, -um, lachrymatus est, ſe je jokal; neu lachryma, ne jokaj ſe; opplorare, ſe pred enim jokati; plorator, -oris, kateri ſe joka, inu ſolṡè tozhy; profundere lacrymas, ſolṡè prelivati, ſe jokati; vagire, ſe jokati, inu vpiti kakòr mladi otroci

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

judovski -a prid. judovski: pravi Jeſephus Hebræus en Judouski im. ed. m Rabin ǀ Iudouski im. ed. m krajl Agrippa ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ nar neprej meni pride Aſa Iudauski im. ed. m Krajl ǀ pravi de je Judauski im. ed. m Krajl ǀ Judoushi im. ed. m folk skuſi ſvoje velike grehe je bil G. Boga reſerdil ǀ Judouska im. ed. ž Gospoda, je miſlila koku bi mogla S. Jacoba na ſvoj tall perpravit ǀ judouska im. ed. ž Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla uprashat ǀ Judauska im. ed. ž Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila h' Caiphesu ǀ ſe bere od krajlize Esther katera je bila ena vboga Iudauska im. ed. ž dekilza ǀ Iudouſka im. ed. ž Goſpoda, katera to Nedolshnoſt Nebeshko Chriſtuſa Ieſuſa je ſaurashila ǀ Iudouska im. ed. ž/im. mn. s Goſpoda ſò oblubili veliku gotovih denarjou shenkat ǀ njega dvej shene ſò porodile 12. Patriarkou Judouſkiga rod. ed. m Roda ǀ je perſilen s'Cerkvi bejshat, kakor nekedaj s'Iudouskiga rod. ed. m Tempelna ǀ nej hotel k'ſvoji shlushbi imeti eniga Iudauskiga rod./tož. ed. m Piſsarja ǀ is Judouske rod. ed. ž deshele v' ſamario je rajshal ǀ od Judouske rod. ed. ž Gospode je bil ſproſſil oblaſt ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu Judouskimu daj. ed. m Mashniku ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi Judouski daj. ed. ž Gospodi perpelali ǀ grè k'Iudouski daj. ed. ž Goſpodi ǀ de bi od ſmerti ta Judouski tož. ed. m folk reshila ǀ je hotel shtrajfat Ieruſalem, inu vus Iudouski tož. ed. m folk ǀ skuſi try jeſike, namrezh grekesh, Judouski tož. ed. m, inu Latinski je bilu sapiſſanu Jeſus Nazarenſki Judouski im. ed. m Krajl ǀ zhes ta greshni Iudauski tož. ed. m folk ǀ ſo … Iudausko tož. ed. ž orhenio tribali ǀ je bil porozhil sa ſvojo Neveſto to Judousko tož. ed. ž ſinagogo ǀ krajl Demetrius je bil Iudousko tož. ed. ž deshelo konzhal ǀ mu ſvetovajo de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo tož. ed. ž deshelo ǀ je bila … oblizhe sakrila po Judouski mest. ed. ž shegi ǀ je pridigual to Boshjo beſsedo po Iudouski mest. ed. ž deſheli ǀ v celli Judovski mest. ed. ž desheli ǀ ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko or. ed. ž ohernjo ǀ Sydj ta offertni Annas s' to Judousko or. ed. ž Gosbodo ǀ ty Vuzheni Judouski im. mn. m Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ ſo bily nekadaj Iudouski im. mn. m Fariserij, inu Piſsarij ǀ kakor uny Iudoshki im. mn. m fary ǀ kakor nekadaj is Judouskyh rod. mn. Tempelnou ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh rod. mn. Rabinou ǀ Judouskim daj. mn. Piſſariom, inu Fariom je djal ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske tož. mn. m otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ ſapovej Iudouske tož. mn. m fantizhe noter v' to reko Nilus vrezhi ǀ zhes vſe Israeliterje, inu Judouske tož. mn. ž deshele sa Krajla je bil poſtaulen ǀ kakor ozhitnu samerkam na Judouskih mest. mn. Piſſariah → Jud

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jutrenina [jutrenína] samostalnik ženskega spola

darilo, ki ga mož da ženi po poročni noči; jutrnja

PRIMERJAJ: jutrina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

jutrina [jutrína] samostalnik ženskega spola

darilo, ki ga mož da ženi po poročni noči; jutrnja

PRIMERJAJ: jutrenina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

k'višku prisl., F13, I. acclivus, -a, -um, acclivitas, ſtermoſt, ſtermú k'vishku, ſtermozhina; horripilatio, ſtrah de laſſje k'viṡhku ſtojè; oculos attollere, ozhy povṡdigniti, k'vishku gledati; orthopnoea, vel ortropaea, -ae, boléṡan teshkiga dihanîa, s'istegnîenim gerlom, de garlu ravnu k'viṡhku darṡhy; scatere, scaturire, gomaṡiti, isvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; sublatus, -a, -um, povṡdignên, odvṡdignên, gori, ali k'viṡhku uṡdignên; surrectus, -a, -um, k'viṡhku rovnán. Prov.:30.v.13; surrigere, gori vſtati, ſe ſtegniti, ſe k'viṡhku povṡdigniti; surrigi, k'viṡhku rovnati; sursum, gori k'viṡhku; thyrsus, -si, tá dolgi kozen per ṡeliṡzhu, tá k'viṡhku ſtojezhi rezil, kakòr per tropodzu, ṡeliṡzhu; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; II. suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

káča, f. 1) die Schlange; mrzel kakor kača, C.; kačo v žepu imeti, kein Geld im Sack haben, Cig., Glas., LjZv.; tudi = karg sein, Z., jara kača, die Viper, C.; — Kleopatrina k., die ägyptische Brillenschlange (naja haje), Erj. (Ž.); velikanska k., die gemeine Riesenschlange, die Königsschlange oder Abgottschlange (boa constrictor), Erj. (Ž.); rjava k., die Zornnatter (coronella laevis), Erj. (Z.); železna k., die Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Z.), Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kaj zaim., F231, afficere, kaj ſturiti; connixus, -a, -um, kir ſe kai podſtopi ſturiti; de qua re, od zheſá; ductarius, -a, -um, tú s'zhim ſe vleizhe; ecquod, kai; existere, biti, de je kai, kai biti; functus, -a, -um, kateri kai opravi; quâ re, s'zhym; quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu; quid, kai; quid curamus, kaj je nam mari ṡa tú; quid prodest, kai nuza, hzhemu, kai pomaga; quid sibi vult? kai pomeini? quo medio, s'zhym; ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga; siquid, aku kai; solvendo eſse, iméti s'zhym plazhati; undè, od kod, ṡatorai, s'zhim, od kodai; unde reddam, s'zhim bóm plazhal? verber, -ris, vſe tú ṡ'zhim ſe tepe; prim. kej

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kajati se [kájati se kájam se] nedovršni glagol

kesati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kakoršen -šna zaim. kakršen: Kakorshen im. ed. m je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla ǀ Aku Bug mene n'hozhe kakorshna im. ed. ž ſim, nej me pusti ǀ od kakorshniga rod. ed. m tadla de ſi lih je maihin per temu ſamimu ſe bodo vſtanovili ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga rod./tož. ed. m Shtokfisha vun potegnili ǀ nej ſó uprashali, kakorshne rod. ed. ž nature, inu ſorte je letu sheliszhe ǀ terbei de imà kakorshniga tož. ed. m ži. prjatela, de taiſto taku guanda ǀ Is tiga doli vſemite, kakorshno tož. ed. ž veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ samerka v' kakorshno tož. ed. ž shkodo taiſti glaſſiki slatkiga vina ſo njo perpravili ǀ ſakaj vy neproſſite kakorsno tož. ed. ž gnado od mene ǀ jeſt imam kakorshnu tož. ed. s hozhem ureme ǀ v' kakorshni mest. ed. ž vishi Lucifer je v' pakli ſaveſan ǀ kadar ſe bò v' kakorshni mest. ed. ž nevarnoſti neshla ǀ je vuzil v'kakorshni mest. ed. ž viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe ſturiti ǀ Kadar s' oroshiom s'ſtrupam, ali kakorshni mest. ed. ž vishi bodi volnu eniga vbijesh ǀ Vprashajte uno Sereptansko Vduvo v' kakorshne mest. ed. ž vishi je bila ſturila ǀ sklenite s' kakorshno or. ed. ž pohleunoſtio, inu andohtio bi imeli v' Zirkui ſtati, inu moliti ǀ s'kakorshno or. ed. ž vestjo more uni rezhi, inu ſe hualit de je Christianus, de je en karshenik ǀ Oh s' karshno or. ed. ž te dai veliko pohleunoſtio ǀ sgrunta kakorshne im. mn. ž ſò inu bodo od ſunaj, inu od s' notraj ǀ Ta zhaſs bosh skusil takorshne britkosti, kakorshne tož. mn. ž nikuli nej ſi skusil ǀ Oh prekleta nezhiſtoſt! v'kakorshne tož. mn. ž grenkuſti ſe ti mene perpravila ǀ vidimo takushna snamina, Kakorshna tož. mn. s ſe bodo na Sodni dan godila → kakovšen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kamen -a/-mna m 1. kamen: kamen im. ed. na kaminu bi neoſtal ǀ voda tarda kakor Camen im. ed. rata ǀ zhlovek nej is Selesa, ali is kamena rod. ed. ǀ is shlahtniga Camena rod. ed. Jaſpis imenovaniga ǀ n'hozhesh imeti Altarje is resaniga kamina rod. ed. ǀ is beliga Kamna rod. ed. ſo ſturili en viſſok ſteber ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed. ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed., ali s'sheleſa ǀ ſi s'meſsa, inu krij, nikar s'kamjna rod. ed. ǀ de ſi lih terdimu kamenu daj. ed. bi ſe imel ſmilit ǀ tardimu Kaminu daj. ed. bi ſe imeli ſmilit ǀ tardimu caminu daj. ed. ſe bo ſmilila ǀ grè mimu njega, kakor de bi en kamen tož. ed. vidil ǀ Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen tož. ed. ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein tož. ed. te hude miſlij ǀ na kamenu mest. ed. kakor venem tronu je ſedel ǀ noter v' tem shlahtnem kameinu mest. ed. skrabozhe ǀ kamen na kaminu mest. ed. bi neoſtal ǀ s'enem tardem kamenam or. ed. pot glavo ſo leshali ǀ s' tem kamenam or. ed. je bil David resbil zhelu Goliatu ǀ Goliata v' zhelu s'enem Camajnam or. ed. udari ǀ sta veliku vezh vredna, kakor shlahtni kameni im. mn. krajlize kleopatre ǀ Stephanu slatki ſo ſe sdeli kameini im. mn., is katirimi ſo ga poſſipali ǀ s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou rod. mn. ǀ Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu rod. mn. ǀ vezh ſort Kaminu rod. mn. v'rokah dershi ǀ de vezh Camenou rod. mn. ſo en ſam Camen im. mn. ratali ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih kaminou rod. mn. ǀ je imel en velik shakel shlahtneh kameinou rod. mn., inu perlnou ǀ s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou rod. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene tož. mn. ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni or. mn., inu perlni pokril ǀ Diamant v' mej shlahtnimi kameni or. mn. ǀ veni kozhij s' shlahtnimi kamenij or. mn. zerani ǀ s'timi nar shlahtniſhimi kamini or. mn. shtikana 2. žolčni ali ledvični kamen: S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … Zheſs kamen tož. ed. S. Liborius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kamenȋt, adj. steinig; kamenit pot, svet; — Stein-, steinern; — kamenito srce imeti, gefühllos sein, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kant [kȁnt kánta] samostalnik moškega spola

dražba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

katār, m. der Katarrh; katar imeti; katara se iznebiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

katero zaim. kar: ſe neuſmilio zhes tiga nadlushniga, inu reuniga. kateru tož. poterdi Paulus de Palatio ǀ Letu hozhe G. Bug od naſs imeti, Kadar nam poshle shtrajfinge. Kateru tož. lepu je samerkal S. Auguſtinus nad Davidom reKozhim ǀ Sa hishniga Ozheta ſe saſtopi Bug Ozha, zhegar hisha je vus volni ſvejt. Kateru tož. tudi poterdi ta Vuzheni Origenes, rekozh ǀ Samerkaite taiſtu, kateruje tož.+ samerkal S. Thomash Aquinates ǀ je dial Cardinal Georgius: … Katiru tož. poterdi skuſi leto pergliho ǀ vener ſe nepobulshaio, ampak hudobnishi poſtaneio, nad Katerem or. S. Gregor ſe nemore prezhudit rekozh ǀ Pravizhnu ſe ſpodobi de s'tem is Katerem or. druge reshali, je reshalen ǀ pravi S. Piſsmu: Nad katerim or. mozhnu ſe zhudi S. Bertorius rekozh → kar1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kázati -žem nedov.
1. kazati, delati, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: Jesus, je zapovedal nám .. ino kázati, kai je on od Boga rendeluvan ſzodecz SM 1747, 15; ſzo naminyávali zmenkanye ſz. piſzma kázati KŠ 1771, A2b; Koga Otecz ſzprſztom káza BKM 1789, 67; Ka tebi vučitel právi ali káže BJ 1886, 5; Tou nam ká'zejo ete recsi KŠ 1754, 206; kak nasi exemplárje ká'zejo KŠ 1771, A6b; Te drüge [pesmi] pa ſzame ká'zejo, gda je más naprêvzéti BRM 1823, II; Goſzpodne pouti tvoie kási meni SM 1747, 93; Jaſz bodem tebi pout kázal SM 1747, 96; Duh te pravicze .. on bode kázal od méne SM 1747, 15; I vi bodete tüdi kázali SM 1747, 15; Tou je vprávdi kázalo BKM 1789, 99; Jôžek je svoje pisanye ino Ferkeci kázao BJ 1886, 5; Ti ſztári ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); szo Magyarom kázali, da je lepse KOJ 1848, 10
2. dajati podatke o čem: Ali kagda réd káse nám Bog SM 1747, 19; ſzvéta rejcs, ſtera nam ká'ze, ka ſzmo du'zni Bougi KŠ 1754, 7; Ete razlocsek szamo do 11 palecov ká'ze AI 1875, kaz. br. 6; centiméter pa cm. litera kazala AI 1875, kaz. br. 6
3. imeti kaj vidno, opazno: kertovinjecke nam kážejo, ka so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3
4. biti izraz, posledica določenega stanja: nyemi znaſſim 'zivlejnyem na hüdo pout ká'zemo KŠ 1754, 39
5. imeti znake, iz katerih se da predvidevati kaj: gorice lepô ká'zejo AI 1875, kaz. br. 8; nej ſze je kázao za drejmajoucsega KM 1790, 56; Zaprva sze lepo kázalo AI 1875, kaz. br. 8
kazajóuči -a -e
1. kažoč: ocsiveſzno kázajoucsi po piſzmaj: ka je Jezus, te obecsani Kriſztus KŠ 1771, 400; Kázajôcsi nyim pôt szvetsztva KAJ 1848, 289; sze je pred nyimnazáj sztráh kazajoucs vlekla KOJ 1848, 119
2. kazalen: jeszo kázajoucsi, kakti: az KOJ 1833, 35; Kolkoféle jeszte zaiménov .. 4. kázajôcsi AIN 1876, 33
3. poskusen: Kazájôcsi broj AI 1875, kaz. br. 1; Prijátel-a kázajôcsi broj AI 1875, kaz. br. 8
kazéči -a -e kažoč: Dojka govorécsa i kazécsa KOJ 1845, 101
kázani -a -o kazan: i vu gledali kázani tvoj kejp ſze loucsi od tébe KM 1790, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kȃzən 2., -zni, f. der Schein, Dol.-Mik. (Et.); na k. imeti, zur Schau tragen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kekljati [kekljáti kekljȃm] nedovršni glagol

jecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kesati se [kǝsáti se kǝsȃm se] nedovršni glagol

kesati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kinkati [kȋnkati kȋnkam] nedovršni glagol

šepati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kipeti nedov., F9, aestuare, vrozh biti, veliko vrozhino terpéti, vreiti, kipeiti; bullire, vréti, kipeti; bullit mare, murje kipy, gori ṡhene; ebullire, vréti, ṡavréti, kipéti; effervere, kipéti, ṡavréti de vun kipy; scatere, scaturire, gomaṡiti, iṡvirati, gori vréti, k'viṡhku kipeiti, obilnu iméti. Exod:16.v.20; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy; vinum buliens, vel fervens, móṡht, kateri kiſſa, inu kipy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kíselica, f. 1) das Sauerwasser, der Sauerbrunnen, Guts., Cig., Jan.; — 2) saurer Wein, Mur., Št.; — 3) der Sauerampfer (rumex acetosa); — 4) die Säure: kiselice v sebi imeti, Vod. (Izb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kjẹ́, adv. I. interr. wo? kje si bil? ne vem, kje tiči otrok; — II. indef. kjẹ̀, irgendwo; išči si kje drugje službe; — irgend: kje kdo, kje kaj, kje kedaj, kje kam itd., (tudi: kjekdo, kjekaj, itd. pisano), Dict., Trub., Dalm., Kast. i. dr.; kje s kom rajtinge imeti, Kast.; bo že šel kje kod, Levst. (M.); kje kod, hie und da, Cig., Nov.; — etwa: kam kje le? wohin denn etwa? KrGora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

klanje2 s, F5, colica, vel colicus dolor, griẛenîe, klanîe v'trébuhu, inu zhrévah; iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah; tormina, -num, gris, griṡenîe, klanîe v'shelodzi, kryi tezhenîe; tortura, tudi v'ṡhelodzu, ali v'zreivah klanîe; verminare, ozhervovéti, gliſt klanîe iméti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

klasti [klásti kládem] nedovršni glagol

dajati živini krmo; pokladati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kleti se nedov., F4, dejerare, ſe kleti, perſegati, ſvetú ſe perſegati; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſobo iméti nad tem, ali unim; jurare, perſegati, ſe kleti, ſe perſezhi, perduſhiti; testificari deum, Bogá na prizho klizati, ali ſe klèti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kljúč, m. 1) der Haken: der Widerhaken, damit Stroh oder Heu aus einem Haufen zu raufen, Aeste an sich zu ziehen u. dgl.; požarni k., der Feuerhaken, DZkr.; — 2) etwas Hakensartiges; die Schlüsselrebe: trtna mladika tako odrezana, da se je še košček stare rozge, iz katere je zrasla, drži; tudi sploh: der Rebensetzling; — der Zuganker (mont.), V.-Cig.; — der Rahmen beim Pfluge, V.-Cig.; die Stuhlsäule am Dachgerüste, Krn-Erj. (Torb.); — = cestni ovinek, Kras-Štrek. (Let.); ključi, Serpentinen, Notr., Rihenberk-Erj. (Torb.); cesta čez Ljubelj gre v ključe, Z.; — ključi, vezi pri košu na vozu, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — ključ žerjavov, ein Zug Kraniche, Cig.; — 3) der Schlüssel; pod k. dejati, einsperren; pod ključem imeti, unter Schloss verwahren; k. od vrat, od veže, der Thürschlüssel, der Hausthorschlüssel, Levst. (Zb. sp.); meni luč, tebi ključ, ali: v roko luč, iz roke ključ (= po smrti prehaja posest v druge roke), Npreg.; — das Schränkeisen zum Schränken der Säge, Cig.; — der Schraubenschlüssel; — der Reiber oder Wirbel (pri pipi), DZ.; — das Orgelregister, C.; — der Stempel oder Kolben der Handspritze, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.); — ključi, die Schlusssteine bei Wölbungen und Kalköfen, Cig., Notr.; — sv. Petra ključ, neko ozvezdje, Pjk. (Črt. 259.); — "rimskega ključa iskati" = neka pastirska igra, Vest. I. 126.; — der Molo, Vrt.; — 4) die Schlüsselblume (primula), C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — sv. Petra k., der Erdrauch (fumaria), C., Tuš. (B.), Strp.; die Himmelskerze (verbascum thapsus), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kmetija [kmetȋja] samostalnik ženskega spola

kmetija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kojiti [kojīti kojím] nedovršni glagol

prehranjevati, hraniti
poučevati, izobraževati, učiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kolẹ́nọ, n. 1) das Knie; na kolenih, kniefällig; kolena mu utripljejo, seine Knie wanken, Cig.; = se šibijo, jvzhŠt.; pl. kolena, der Schoß; na kolena vzeti, na kolenih imeti otroka; — 2) das Kniestück, Cig.; — der Kniehebel, Cig. (T.); das Knieeisen, DZ.; — 3) der Halmknoten, Cig.; pogl. kolence; — 4) die Generation, Cig. (T.); šestnajst kolen slovečih pradedov, Jurč.; — der Verwandtschaftsgrad, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Abstammung, Z., Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

konjski -a prid. konjski: kakor de bi koinsku im. ed. s meſſu bilu ǀ Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski tož. ed. m, rep pak piſſan ǀ kuinsku tož. ed. s meſſu predaieio sa dobru ǀ imà laſſye, kakor koisnske im. mn. ž griue

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kosmàt, -áta, adj. behaart, rauhhaarig, zottig; kosmata kapa, die Pelzmütze; kosmata kapa! potz tausend! kosmata ušesa imeti, = ne slišati, neposlušen biti; — rauh; k. zid = neometan zid, Gor.; — kosmato grlo, ein rauher Hals; kosmat glas, heisere Stimme, V.-Cig.; kosmata vest, ein laxes, grobes Gewissen; kosmata pesem, das Zotenlied; k. beseda, die Zote; k. šala, ein roher Scherz; kosmata laž, eine grobe Lüge; — k. med = med v satovju (opp. suh med), Svet. (Rok.); — kosmata teža, das Bruttogewicht, Cig. (T.); kosmati denar, der Bruttoertrag, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kòš, kóša, m. 1) der Rückenkorb; v košu kaj nositi; — vse v en koš metati, alles gleich behandeln; — tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, du hast schon alles erlebt, Jurč.; imeti jezik pod košem, die Sprache in seiner Gewalt haben, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Wagenkorb, die Wagenkrippe; — gnojni k., die Krippe des Mistwagens; — 3) der Bienenkorb, M., Nov., vzhŠt.; — 4) der Kelterkasten, Cig., Št.; — 5) der Brustkasten, Mur., V.-Cig., Cig. (T.); koš me boli, Polj.; — die Kruste (bei den Krebsen), Cig., C., Erj. (Ž.), LjZv.; das Gerippe (des Schiffes), Cig.; ladija z železnim košem, DZ.; — 6) die Krone eines Baumes, V.-Cig., Cig. (T.); — der Busch, der Strauch, C.; — ein buschiger Krautkopf, C.; zelje gre v koš, ne v glave, SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

koštati [koštáti koštȃm] nedovršni glagol

stati, veljati, tj. imeti prodajno ali kupno ceno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kot -a m kot: nej kota rod. ed. sa ſvejtu de bi Bug nebil tamkaj ǀ obeniga kota rod. ed. na ſvejtu nej bilu pres kuge ǀ kota rod. ed. eniga per naſs nemorish imèti de bi prebival ǀ vſelej pokleknila ven kot tož. ed. de oben zhlovek jo nej mogal vidit v' oblizhe ǀ nje truplu pak venem koti mest. ed. je par nagu leshalu ǀ martvu truplu par nagu venem kotu mest. ed. je leshalu ǀ vſy koti im. mn. ſò yh polni ǀ po vsyh gaſſah, po vſyh hishah, inu Kotah mest. mn., druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ lasejo po vſijKotah +mest. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kotèri -a -o ozir. zaim.
1. kateri, ki: Boghi, Koteri ſze ne veſzeli vnikaksoi konyſzkoi moucsi ABC 1725, A6a; Vszak Clovik, koteri od Boga pomocs ſche imeti SM 1747, 80; meni, koteri tvoje ſz. imé na pomoucs zezávam KŠ 1754, 228; Deczi, kotera mleiko potribuje TF 1715, 8; rejcs .. tou je, kotero je pouleg poti ſzejjano KŠ 1771, 43; Kristuſſa, od koteroga vſza dobra csuli bomo SM 1747, 84; Miloſcsa, zkotere je napunyeni Kriſztuſſa vlejáti KŠ 1771, 441; rejcs Bo'za, koteroj ſze cslovik vüpa BKM 1789, 7; zkerſzta kriſtuſſevoga, koteroga je ſzvéti Matay popiſzau TF 1715, 38; [Frencel] Koteroga ſzo naſzledüvali drügi ſtirje moudri vucſitelje KŠ 1771, A6b; glász, Koteroga zdaj vám nazvescsávam BKM 1789, 26; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8a; na etoi zemli, kotero tebi tvoi Bogh hocse dati ABC 1725, A4a; moljenyá po koterom vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Vu vſzákom vreimeni, vu koterom meſzti SM 1747, 83; ſzina Bo'zega, Vkoterom obarjes BKM 1789, 17; uu onoi noucſi, uu koteroi predan beſſe TF 1715, 39; vu onoj krajini, vu koteroj 'zivé KŠ 1771, A4a; Med koterim kerſchánſztvom on meni TF 1715, 23; vöro, zkoterov vörjemo TF 1715, 20; Dáj mi moucs, ſzkoterov Obládam nepriátelov KŠ 1754, 259; Ar znám gotovoſzt vaſo, ſzkoterov ſze od váſz hválim KŠ 1771, 543; pokoleinya onih, koteri mené lübio TF 1715, 18; vranicsom, koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Vandaluſov, koteri ſzo odplavali KŠ 1771, A6a; je ſztvouro vſza kotera ſzo vu nyih TF 1715, 14; koterim koli nyihove greihe odpüſztite TF 1715, 34; blagoſzlovi dári, kotere bomo zdai kſzebi jemáli TF 1715, 47; kotere bodemo zdai kſzebi jemáli ABC 1725, A6a; mo'záke, kotere je zjezimi goti oſznáj'zo KŠ 1771, A7b; vſolai naſih, vkoterih je obderſalo TF 1715, 5; mo'záke, po koteri je dáo razkládati KŠ 1771, A4b; Kerſzt i vetsérja, ſzkoterimi náſz vucsi SM 1747, 87; vnouge druge, zmed koterimi ſzo niſtere zbili KŠ 1771, 139; zagerdi ino pobláti Bosje ſzvéto imé, od koteroga náz obráni TF 1715, 27
2. kar: da mocſni poſztánete, kotero vcſinivſi ne naſzledüimo Deczo TF 1715, 8; Vſze ono, kotero krſztsenik zvöre cſini KŠ 1754, 79

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kóza,* f. 1) die Ziege; za jalovo kozo se kregati, Krelj; ne more biti koza cela in volk sit, Npreg.-Levst. (Beč.); Bog uže ve, kateri kozi rog krati, Npreg.-Levst. (Zb. sp.); divja k., die Gemse (antilope rupicapra); — 2) verschiedene Vorrichtungen: ein Gestell bestehend aus einem Holzbalken mit vier Füßen: der Holzbock, der Sägebock der Zimmerleute, Böttcher u. dgl., V.-Cig.; der Gerüstbock, Dol.; — der Voltigierbock der Turner, der Barren, Cig. (T.), DZ., Telov.; — der Feuerbock, Cig.; — das Gestell eines drehbaren Schleifsteins, C.; — das Fußgestell des Webestuhls, Bolc-Erj. (Torb.); — das Brückenjoch, Nov., SlN.; — die einfache, dachlose Garbenharfe, Poh.-C.; — eine mit Haken versehene Stange über dem Feuerherde, V.-Cig.; — der Schrotbock oder Schragen zum Auf- und Abladen von Lasten, Cig., C., Dol.; — podkovna k., der Feilbock der Hufschmiede, DZ.; — ein Ständer oder Pflock mit Stützen, V.-Cig., C.; — hölzerner Dreifuß, M.; kozo bíti, den Dreifuß schlagen (ein Spiel), Cig., Dol.-Levst. (Rok.); — eine irdene Pfanne auf Füßen, Cig., C., Kr.; — 3) pl. koze, die Pocken; koze staviti, cepiti; die Blattern; v kozah biti, koze imeti, die Blattern haben; (vsled napačnega tolmačenja nemške besede "Pocken"?); pogl. osepnice.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krajšati [krȃjšati krȃjšam] nedovršni glagol

krajšati
krojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kraljevi -a prid. kraljevi: njegovi krajlevi im. ed. m dvor je bil kuſin poſtal ǀ vsimite vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi im. ed. m ǀ kar je bil ſposnal Onoffrius od Krajleviga rod. ed. m Roda rojen ǀ is nyh Krajleuiga rod. ed. m ſtola doli vershe ǀ nej hotel krajleve rod. ed. ž krone imeti ǀ on ſe je potſtopil k' miſi Krajlevi daj. ed. ž ſeſti ǀ aku naſs bodo Krajlevi daj. ed. ž mysi perpuſtili ǀ ſuoj Kralevi tož. ed. m guant je bila slekla ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi tož. ed. m ſtol ǀ on ſede na ſvoj Krailevi tož. ed. m ſtol ǀ ga pelejo v'kralevi tož. ed. m duor ǀ krajlevo tož. ed. ž liureo noſsio ǀ ſvoj kmetushki gvant je bil v'ſvojo krajleuo tož. ed. ž kambro obeſſil ǀ Venem krajlevem mest. ed. m ſtolu ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni Manaſses ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim mest. ed. m dvori ǀ v' tem Krajlevem mest. ed. s Meſti Lisbona, en Kuhar je imel eniga pſſa ǀ v' tem Krajlevim mest. ed. s meſti Paris je bila ena ſilnu ſtrupena kuga ǀ bom vidil ſtati Mardochæuſa pred Krajlevim or. ed. m Duoram ǀ Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo or. ed. ž Krono Kronan biti ǀ Kosha tudi pomeni hishe, Grady, inu krajleve tož. mn. m duore ǀ ſvoje Krajleve tož. mn. ž krone ſo bili poloshili pred Stol tiga Jagneta V nekaterih zgledih je zapise težko ločiti od onih, ki spadajo pod → kraljev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krasína, f. steinige Gegend, C.; krasine imeti, schroff zerrüttet sein, Cig.; — prim. Kras, Karst.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kratiti [kratīti krátim] in [kratím] nedovršni glagol

krajšati
povzročati, da ima kdo česa manj; odvzemati; kratiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kratkočásnost, f. die Kurzweiligkeit; — die Unterhaltung: časa zadosti imeti za pogovore, za igre, za kratkočasnosti, Škrb.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krčiti [kŕčiti kȓčim] nedovršni glagol

povzročati krče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krédi prisl., v zvezi z biti, imeti pripravljen, nared: Friderik je hitro krédi bio KOJ 1848, 36; bi on i luth. farare pretirao, da bi k rédi bili mésniczke KOJ 1914, 145; Vszakdén mi daj krédi bidti KAJ 1848, 389; Vu Szerbii je 'ze vsze k-boji krédi AIP 1876, br. 5, 3; i vszigdár niksa potrebcsina krédi bila AI 1875, br. 1, 1; Ali törci szo tüdi krédi bili AIP 1876, br. 1, 5; nego ſzi krédi dr'ste: trde mosnyé SIZ 1807, 13; Vucsitelje morejo krédi meti vecs etaksih péld KOJ 1845, 145; pükso küpo, naj jo za lagoje lidí krédi má AI 1875, kaz. br.; Zápola je 3000 Törkov poszádo krédi za obrámbo KOJ 1848, 78

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krevljati [krevljáti krevljȃm] nedovršni glagol

šepati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krevsati [krevsáti krevsȃm] nedovršni glagol

pri hoji udarjati s peto copate, obuvala

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krílọ, n. 1) der Fittig, der Flügel, Mur., Cig., Jan., Pot.-M., Mik.; — der Lappen an der Leber, Lunge, Cig.; — die Klappe eines Tisches, Cig.; — der Thürflügel, Cig.; — der Flügel einer Armee, Cig., Jan., nk.; — krilo železne ceste, der Zweig einer Bahn, Cig.; — 2) der Weiberkittel (vom Gürtel bis zu den Füßen reichend), der untere Theil des Frauenrockes; — breites Vortuch, die Schürze, Cig., Jan., C.; — die Hutkrämpe, C.; — krila, die Wände des Beutelnetzes, Cig.; — die Glockenwand, Cig.; zvon je v krilu počil, Z.; — 3) der Schoß; na Jozefovem krilu, Dalm.; v Abrahamovem krilu, Trub.; otroka na krilo vzeti, SlGor.; na krilu kaj imeti, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kríž, m. 1) das Kreuz; na k. pribiti, ans Kreuz schlagen; nadgrobni k., das Grabkreuz, Cig., nk.; — das Fensterkreuz, Cig., C.; pl. križi, das Gitter, Cig.; — das schriftliche Kreuzzeichen; križe kraže delati, Kreuz- und Querstriche machen, Z.; — das mit der Hand gemachte Kreuzzeichen; k. narediti; križ božji! (tako se pobožno reče, kadar se kako delo začne); — die Kreuzform: na k., kreuzweise; v k. tkati, köpern, so weben, dass der Anschlag die Kette schräg durchkreuzt, Cig.; roke v k. držati, die Hände verschränkt halten; poti gresta v k., die Wege durchkreuzen sich, Cig.; pl. križi, der Kreuzweg: na križih sva se srečala, Z.; Sem b'la s križev ukradena, Npes.-Vraz; — v k. mi gre, hodi, es kreuzt meine Pläne; ako kaj v k. ne pride, wofern nicht etwas dazwischen kommt; v k. biti z naredbami, mit den Verfügungen im Widerspruch stehen, DZ.; — 2) das Kreuzbild, das Kirchenkreuz; k. nositi, Kreuzträger sein; — pl. križi, die Kreuz- oder Bittwoche: o križih, Z.; veliki križi, Christi Himmelfahrt, C.; — šmarni križ, svete Helene križ, Sternbilder, C., Z., Pjk. (Črt.); — sv. Helene k. tudi: eine Art Knopfblume (scabiosa columbaria), Josch; — das Kreuz (= Plage, Widerwärtigkeiten, Leiden); vsak človek ima svoj križ; križi in težave; križ imeti (s kom, s čim), mit jemandem, mit einer Sache ein Kreuz haben; velik križ je ž njim; k. si nakopati; — 3) das Rückenkreuz; v križu me boli, ich habe Schmerzen im Kreuze, Cig.; — 4) eine Art Garbenschober (15 Garben kreuzweise gelegt), vzhŠt., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kŕma 1., f. der Lebensunterhalt: telo mora svojo krmo imeti, Trub. (Post.); ob skopej krmi ohraniti si življenje, Vrt.; — das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., Krelj, Dalm.; — črna k. = mrva, Heu, Št.; krma, das Heu, BlKr.-Navr. (Let.), jvzhŠt.; krmo sušiti, spravljati, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krmežljevati [krmežljeváti krmežljȗjem] nedovršni glagol

biti krmežljav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krmežljiv prid., F3, lippio, karméṡhlive ozhy imeti; lippus, -a, -um, karméṡhliu, karmeṡhlaſt; oculi gramiosi, lispi, karmeṡhlive ozhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krmiti [krmīti krmím

] nedovršni glagol

dajati živali krmo; krmiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krotak -tka prid. krotek: Krokotil de ſi lih od nature groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak im. ed. m je bil ratal ǀ kadar levu vidi, de pſa eden tepe on de lih od nature preuſeten, inu jeſen, pohleun, inu krotik im. ed. m rata ǀ ona ſe pruti tebi gladi, inu krotka im. ed. ž iskashe ǀ bi mogal umrejti, kakor tu krotku im. ed. s jagnizhe ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke rod. ed. ž, dobrutlive nature ǀ ſe je bil perglihal enimu krotkimu daj. ed. m zhervizhu ǀ Drugikrat ſe pergliha enimu krotkimu daj. ed. s Iagnetu ǀ S. Franciſcus moj Seraphinski Ozha je bil eniga vſtekliga vouka krotkiga tož. ed. m ži. ſturil ǀ Per ſvojm rojſtvu pak hozhe imeti … to pohleuno, krotko tož. ed. ž shivino ǀ Semeranary s' to krotko or. ed. ž golobizo ǀ vy poslij imate biti krotki im. mn. m, nikar neodgovariat gospodariom ǀ nezh ſe nemate bati, de ſi lih ſte krotke im. mn. ž, inu ſlabe ouzhize ǀ te jeſne ſardite ludij krotke tož. mn. m ſturj V korpusu se zapis krotak pojavlja petkrat, zapis krotik, ki kaže na izgovarjavo krotek, pa enkrat.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

krsniti [kŕsniti kȓsnem] dovršni glagol

udariti po dlani s čim, navadno s palico
odvzeti, odkrhniti
posiliti

PRIMERJAJ: krcniti, kresniti, krhniti, kršniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kŕzma, f. otroke v krzmi imeti = hudo, ostro jih imeti, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kujati se [kújati se kújam se] nedovršni glagol

kujati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kumranje s, F5, afflictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga, britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe; angor, kumranîe, jaukanîe, vjedanîe; deplangere, veliko ṡhaloſt inu kumranîe iméti, ſe mozhnú jokati; questus, -us, klagovanîe, toshenîe, jamranîe, kumranîe; tristificus, -a, -um, kar ṡhaloſt, inu kumranîe ſtury

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kumrati se [kȗmrati se] nedovršni glagol

biti žalosten, zaskrbljen
hujšati, hirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kumrati se nedov., F4, angi, ſe klati, kumrati, zagovati, ſe vjédati; comoerere, ṡhaloſten biti, ſe kumrati, ſe ẛhaliti; moerere, vel mereri, ṡhalovati, ſe ṡhaliti, trorati, ſe kumrati; perdolere, veliko ṡhaloſt iméti, ſe mozhnu kumrati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kupaj prisl. skupaj: kar ſo mogli imeti kupaj sloshe ǀ je vſe ſvoje hishne ludy kupaj poklizal ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ je … rozhize kupaj ſtiſnil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

kupílọ, n. 1) der Kauf, der Einkauf, V.-Cig., Jan.; v kupilu in prodaji, im Kaufen und Verkaufen, Dalm.; živeti na kupilu, Z.; vse imeti na kupilu, alle Bedürfnisse kaufen müssen, C.; na kupilu se greti in kuhati, Glas.; — 2) Gekauftes, C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

labǫ̑t, f. das Maul, C.; tudi pl. laboti, vzhŠt.; grobe laboti imeti, ein loses Maul haben, C.; — prim. lape.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lačen prid., F6, adesurire, vekſho lakoto imeti, ſylnu lazhin biti; appetitus ad cibum, ẛhela k'jédi, lazhen biti; esurire, lazhen biti; famelicus, -a, -um, lazhen, lakoten; impastus, -a, -um, lazhen, ne napaſſen; laborare fama, lazhen, lakoten biti, ſtradati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ládati -am nedov.
1. imeti: deſzetino dám zevſzega, ka ládam KŠ 1771, 231; Szin Ocsé Nebeszkoga, ki ſzrczé moje ládas KM 1783, 159; [Pronomen] da on meszto substanitivuma sztojécsi, z-toga lasztivnosztmi láda KOJ 1833, 35; nadigávanye k-káksoj ſztvári, ſz-ſterov bi radi ládali KŠ 1754, 59
2. ravnati s čim: vſzákſi vaſz zná ſzvojo poſzoudo ládati vu poſzvecsenyej KŠ 1771, 619; Ládaj znami Düh ſzvéti BKM 1789, 99
3. gospodariti, vladati: Nemai drügi Bogov nego kteri lada, nebom ino zemlom SM 1747, 87; 'Zenám pa ne dopiſztim niti ládati nad mo'zom KŠ 1771, 636; Sztejm ſzvedocsim, ka on nad nébov i zemlouv láda KŠ 1754, 180; poglavniczke poganſzki goſzpodüjo nad nyimi, i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; prouti poglavnikom, ki vu kmiczi etoga ſzvejta ládajo KŠ 1771, 587; ete je te örocsnik, pojte, bujmo ga i ládajmo nyegovo örocsino KŠ 1771, 70; Vu trplivoſzti vaſoj ládajte düſe vaſe KŠ 1771, 242; hodte blagoszlovleni ládajte priprávleno vám králesztvo KM 1783, 66; Ádam, Ejva, Tejva ſzta ládala z-vſzov zemlouv KM 1790, 84; [Bog] Ze-vszém láda KOJ 1848, 9; gda zamán lüdjé med ſzinmi cslovecsimi ládajo TA 1848, 10; ár szo z-vogerszkih Králov pokopaliscsom 'se Törci ládali KOJ 1848, 82; Ládaj, i ravnaj me vszigdár pouleg tvoje ſz. voule KM 1783, 5
4. dobivati: kaj ſtimas, ka ſze Bo'zi dár za pejneze láda KŠ 1771, 365
ladajóuči -a -e imajoč, vladajoč: liki nikaj nemajoucsi, i vſzákſim ládajoucsi KŠ 1771, 539

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lakomnija [lakomnȋja] samostalnik ženskega spola

skopost, lakomnost

PRIMERJAJ: lakomnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lakomnik [lákomnik] samostalnik moškega spola

skopuh, lakomnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lakomnost [lákomnost] samostalnik ženskega spola

skopost, lakomnost

PRIMERJAJ: lakomnija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lakota ž, F9, adesurire, vekſho lakoto iméti, ſylnu lazhin biti; bulimus, ena nesitna lakota; coenaturire, lakoto, ali luſht k'vezherji imèti; duram famen depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; esuries, lakota; fame enectus, od lakote vmorjen; famen ferre, lakoto tarpéti; fames, -mis, glad, lakota; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lȃst 1., -ȋ, f. das Grundeigenthum, der Besitz, Cig., Levst. (Nauk); — das Eigenthum; v lasti imeti, zueigen haben, inhaben, Jan.; = v last imeti, Cig.; v last dati, zueigen geben, Jan. (H.); kupiti kaj v l., durch Kauf etwas eigenthümlich an sich bringen, Mur.; zaklad v svojo last pripraviti, Ravn.-Valj. (Rad); — nam. vlast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

last [lȃst lastȋ

] samostalnik ženskega spola

lastnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

last ž, F10, asciscere, perſvoiti ſebi, ſe polaſtiti, v'laſt vṡèti, gori vṡèti; dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán; dicare, darovati, v'laſt dati; dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe, v'laſt dajanîe; dicatus, -a, -um, darován, v'laſt dan; emancipatus, -a, -um, ẛa laſt dan; mancipare, predati, v'láſt dati, perlaſtiti; mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt dajanîe; mancipio dare, predati, inu v'laſt zheṡ dati; vendicare, ſebi perlaſtiti, ſe ſvojiti, polaſtiti, v'láſt iméti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lasten -tna prid. lasten: kakor de bi bil nje laſtan im. ed. m ſyn ǀ ta sabela je laſtni im. ed. m dol. dobizhik ǀ nej bulshi arznie sa sdrauje te dushe, KaKor naſh lastni im. ed. m dol. pepel ǀ njega leſtni im. ed. m dol. syn Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ tvoja laſtna im. ed. ž vejſt bo ſprizhovala ǀ njegova zhednost nej bila lastna im. ed. ž, ampak Chriſtuſava ǀ tu pravu, inu lastnu im. ed. s mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ laſtnu mejſtu im. ed. s Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil, inu respozhil ǀ s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ sa isvelizhaine ſvoje laſtne rod. ed. ž dushe ǀ obeden nemore Kejkaj lastniga rod. ed. s imejti ǀ Abſolon ſvojmu laſtnimu daj. ed. m Ozhetu Davidu hozhe leben, inu Krajleſtvu vſeti ǀ Leto deſſetino hozhe G. Bug od nas imeti, sa nash laſtni tož. ed. m dol. nuz ǀ Ony hitru ſvoj lastni tož. ed. m dol. zholn sapustè ǀ moj listni tož. ed. m dol. greh, nikar teh drugih ſim jeſt spovedal ǀ uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga tož. ed. m ži. boga ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo, ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno tož. ed. ž sheno ǀ svoio lastno tož. ed. ž ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ ymaio ajffer sa nyh leſtno tož. ed. ž zhast ǀ je ſapovedal laſtnu tož. ed. s blagu predati, inu v'boſem dati ǀ en glid vſe sa ſvoje lastnu tož. ed. s dershi ǀ v' njegovi laſtni mest. ed. ž hishi ga reshalili ǀ v'njegi lastni mest. ed. ž hishi ǀ v' ſvoim laſtnem mest. ed. s mejſti ǀ s' ſvojm lastnem or. ed. m dobitzhikam ǀ s'ſvojo laſtno or. ed. ž kryvio ſe podpishe ǀ s'suojo lastno or. ed. ž mozhio v'Nebu pranga ǀ de bi jetnike reshil s'lastno or. ed. ž Pershono ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela, kakor de bi bily nje laſtni im. mn. m otrozy ǀ reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval, kakor de bi njega lastne im. mn. ž bile ǀ imamo dobri Paſtiry biti naſhih laſtnih rod. mn. dush ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne tož. mn. m poſsabi ǀ ſvoje laſtne tož. mn. m otroke je vbyal ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne tož. mn. ž ſlovenske beſsede bom nuzal

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lastiti si [lastīti si lastím si] (lestiti si) nedovršni glagol

lastiti si, prilaščati si

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lastnik [lastník] samostalnik moškega spola

lastnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lastnina [lastnína] (lestnina) samostalnik ženskega spola

lastnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lažnik -a m lažnivec: Mercurius je bil en velik lashnik im. ed. ǀ nej hotel obeniga lashnika tož. ed. v'ſvojm tovorshtvi imeti ǀ lashniki im. mn. ſo glih hudizhom ǀ Poprei ozhem govorit od lashnikou rod. mn. katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ ner vezh lushnikou rod. mn., inu golufou ſe najde ǀ S: Bug ſaurashi lashnike tož. mn., inu krive prizhe → ležnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ledja s mn. ledje: imate nar poprej gledat, inu skerbeti, de vaſhe ledje im. mn. bodo opaſsane ǀ kaj s'ene ledje im. mn. ſo lete, katere S. Peter opaſſane sapovej imeti ǀ ta more nar pervu ſuoje ledje im. mn. opaſsane imeti ǀ v'ledjeh ſtoy nezhiſtoſt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lelovati [lelováti lelȗjem] nedovršni glagol

imeti govorno napako, ne moči izgovarjati glas l
jecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

len -a prid. len: ſim bil sanikern, inu len im. ed. m v' shlushbi boshi ǀ je taku lena im. ed. ž, inu ſanikarna, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu daj. ed. m inu shleht ſholneriu ǀ tiga leniga tož. ed. m ži., in ſanikarniga pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar imamo G: Bogu shlushit ſmò saspani, inu leni im. mn. m ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene tož. mn. m v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

le-ta -ta zaim. le-ta: gdu je leta im. ed. m tulikain preuseten zholvik ǀ letà im. ed. m nebo isvelizhen, ampak fardaman ǀ Modeſtus, Lata im. ed. m je bil skrivaj en bogaboyezhi karshenik ǀ Leta im. ed. ž pergliha je polna skriunusti ǀ kaj s' ena lepa reizh je leta im. ed. ž ǀ Letà im. ed. ž vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi ǀ letu im. ed. s ne bo mene prestrashilu ǀ KulikuKrat ſe letù im. ed. s ob naſhim zhaſsu sgody ǀ raunu letuje im. ed. s+ sfetoval David rekozh ǀ je bil pokopan v' paklu, od letega rod. ed. m pishe Pater Gabriel de Vega ǀ od letiga rod. ed. m greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete rod. ed. ž nemore doſezhi ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè rod. ed. ž Dohtary nimaio beſsed ǀ s'lete rod. ed. ž S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery Chriſtuſhavi ǀ Ajdje neſo hoteli letega rod. ed. s vervat ǀ Letemu daj. ed. m Svetimu Moſhu ſe je bil prikasal Angel ǀ letimu daj. ed. m en dober sfet n'hozhete dati ǀ samerkajte eno ſtrashno hiſtorio skoraj gliha latei daj. ed. ž v'tem Svetem Evangeli samerkano ǀ Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej daj. ed. ž obeden nemore ſuper ſtati ǀ Pater Aloyſius Novarinus leta tož. ed. m urshoh da ǀ v' leta tož. ed. m Sveti shpegu ſe bomo gledali ǀ zhes leta tož. ed. m potok nei ſo hoteli ty Sloni, ali Elofanti pojti ǀ na leta tož. ed. m pak ſò bile poſtavile ta Sveti Vblat ǀ v'leta tož. ed. m greh padeio ǀ Letiga tož. ed. m ži. Aſtrologa s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi ǀ raunu leto resnizo tož. ed. ž je samerkal Caietanus ǀ ſe je bil ſalubil v'leto tož. ed. ž Philiſtersko sheno Dalilo ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti letò tož. ed. ž ǀ letho tož. ed. ž reſnizo nam je hotel Chriſtus dati saſtopit ǀ Skuſi loto tož. ed. ž hisho Boshjo ſe je troshtal Jacob ǀ vſe letu tož. ed. s kar imash od njega dobrute ſi ti prejel ǀ Chriſtus nam je letù tož. ed. s sapovedal ǀ she zhes letù tož. ed. s ſe je shpot dellala ǀ Satorai v' letu tož. ed. s S. ime je ſaupal ǀ kadar bi prishal v'letu tož. ed. s mestu en kaukler ǀ letubodem tož. ed. s+ poterdil s'tem kar samerkam v 'viſsokijh peſmah ǀ latu tož. ed. s my ſmò dolshni ſturiti pred ſpuvidio ǀ jeſt ſim v'letem mest. ed. m, inu unem grehu sapopaden ǀ v' letem mest. ed. m ſtanu ſe je taku lepu sadarshal ǀ per letej mest. ed. ž pravdi v'prizhe ſe bode nashal ǀ Bug nej ſtuaril semlo sa nashe isvelizhaine, ampak de po letei mest. ed. ž raishamo ǀ enkat je vidil Rihteria Nebeſkiga v'letej mest. ed. ž podobi ǀ Bug sheli tu zhlovesKu ſerce, saKai v'letem mest. ed. s imaio grunt, inu sazheteK vſe zhednosti ǀ pod letem or. ed. m hraſtam ym bom mogal pridiguat ǀ G. Bug s' leto or. ed. ž gajshlo je shtrajffal ludy ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto or. ed. ž nenuzno pridigo gori dershim ǀ nad letem or. ed. s ſe zhudi Isaias ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame, inu s'letem or. ed. s sashenta ǀ leta im. dv. m dua Sveta Jogra rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta tož. dv. m dua folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ v'leteh mest. dv. dveh perglihah ǀ en lep Exempel na leteh mest. dv. dveh vduvah imajo vſe vduve ǀ gdu ſo lety im. mn. mn., Katere Bug n'hozhe imèti ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij im. mn. m s'unanij bi pershli ijh poshlushat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti im. mn. m potreſsi ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete im. mn. ž vus folk so bile pregnale ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh rod. mn. urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ edn leteh rod. mn. je bil Lucius Quintus ǀ letteh rod. mn. Citer ſe boy ǀ skuſi pijanoſtu hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih rod. mn. pak v' paku perpravi ǀ Eny letyh rod. mn. ſo kakor ta rodovitna oljka ǀ Sdaj povejte vy meni ſe morite letem daj. mn. perglihat ǀ Lete tož. mn. m shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete tož. mn. m ta zhleveski ſpol ſamotala ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete tož. mn. ž nadluge, inu reve ste padli ǀ na leteh mest. mn. kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh mest. mn. pridigah nashal ǀ Chriſtus bo vmej letemi or. mn. ǀ S' letemi or. mn. beſſedami Sveti Evangeliſti nam ſo hoteli dat saſtopit ursoh ǀ s'letemi or. mn. doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti more ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy or. mn. beſsedamy troshtala

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci-Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.-C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ležati -im nedov. ležati: v'shrinij najdejo ſerce leshati nedol., per denariah ǀ je vidil ſvojga ſtariga ozheta vinenega nasiga leſhati nedol. ǀ nej ſta hotela na blaſini leshat nedol. ǀ ſakaj obeden mene n'hozhe pod ſtreho imeti, ſatorai morem letukaj s'vnej leskati nedol. ǀ meni ſe sdy, de na roſhizah leſhim 1. ed. ǀ Leshish 2. ed. bolan, inu slap ǀ vidim Franciska de nagorezhim voglu leshj 3. ed. ǀ venih oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy 3. ed. ǀ od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi 3. ed. ǀ poln ran na gnoiu leshij 3. ed. ǀ try zegle pod glavo mu deneio, inu taku buſs, inu preſs ſrajze lèshij 3. ed. ǀ Kateri v'ſuojh blatnih iamah leshè 3. mn. ǀ kumaj doli lesheio 3. mn., kar na dauri sazhne ropotati ǀ dolgu zhaſſa v'grobu tiga greha leshò 3. mn. ǀ pred daurj tiga bogatiga mosha je leshal del. ed. m, inu zhakal ǀ Lazarus je leſal del. ed. m v'grobu ǀ v' tebi Syn Boshy devet meſſizu je leſha del. ed. m ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh je leshala del. ed. ž ǀ truplu S. Bonaventura 160. lejt je v' grobu leshalu del. ed. s ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

li1 člen. 1. le, samo: v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi, inu li s'ſamo beſsedo, nikar s'serza odpusti ǀ Nevesta ga li imenuje grosd, inu ne pravi ali je kiſsil, ali ſladak ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ kakor de bi bila li 20. lejt ſtara ǀ jeſt tedaj shelim de bi Nem. Nem. shtimani bily nikar ly od ſamih ludy, ampak tudi od Angelou Nebeſhkih ǀ lete poſvejtne rezhy nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ijh poshlushat 2. le, kar: Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio taiſte Firshte ǀ pustite li meni skarbejti, bode ushe buli kakor ſe troshtate da li vez. samo da: dvei, trij mile dalezh pojde, de li ſvojm greshnim shelom vſtreshe ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster, deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij prezi je tepen (I/1, 35) nikar li (samo) vez. ne samo: nikar li de je bil leua restargal, ampak tudi de venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ kaj ſi ti s'en karshenik, kateri nikar li nepodelijsh en piſilz kruha petlariom, temuzh s' hudo, inu gardo beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah imeti eniga suestiga pomozhnika

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

libra -e ž denarna enota libra: taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre rod. ed. nedalli ǀ ſe sgliha s'zholnariam s'eno libro tož. ed. ǀ on pravizhnu ſi ſashlushi eno libro tož. ed. ǀ nekateri pak ſò taku shleht sidary, de sid ſam od sebe ſe podere, de ſi lih nei potreſa, inu de si lih shleht sidaio, vener dober lon imeti hozheo, ter malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre tož. mn. ulezheio ← lat. libra ‛utežna in denarna enota’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lipa -e ž lipa: obeden nej hotel imeti ni Cipres, ni Smreko, ni lipo tož. ed., sakaj de ſi glih ſo lepè vidit, vener ſo nerodovitne (I/1, 165)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

listeti [listẹ́ti listím] (listiti) nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se

PRIMERJAJ: goniti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ljȗb, ljúba, adj. lieb, wert, theuer; ljubi moji otroci! — ni mi ljubo, es ist mir nicht lieb; kakor ti je ljubo, wie du willst; za ljubo imeti (vzeti) kaj, sich mit etwas zufrieden geben, Cig., Jan., C., Met.; (prim. nem. "vorlieb" nehmen) za ljubo imeti koga, kaj, lieb haben, Dict., Trub., Kast.; Bog imej nas za ljubo! Trub.; komu na ljubo, jemandem zu Gefallen ("zulieb"); vso ljubo noč prebedeti, die ganze liebe Nacht durchwachen; ljubi kruhek, das liebe Brot; — ljubi, der Geliebte.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ljub -a prid. ljub: nepjte Gospoda zhe vam je lub im. ed. m vash leben ǀ naſh lubi im. ed. m dol. Gospud, inu odreſhenik vſe zhasti, inu lubesni je vreden ǀ O moj lubi im. ed. m dol., inu zartani Adam ǀ kulikajn moja luba im. ed. ž Matti je skerbela sa isvelizhejne moje dushe ǀ kakor ena luba im. ed. ž Ama je njega dojla ǀ Kakor je lubu im. ed. s tebi Isvelizhenie tuoje dushe ǀ divishtvu je G. Bogu lubu im. ed. s ǀ Te proſsim pohleunu ò moje lubu im. ed. s Mestu ǀ Od Naſhiga lubiga rod. ed. m Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius Homodei ǀ pod plajsh ſvoje lube rod. ed. ž Mattere Mariæ ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel h'ſvojmu lubimu daj. ed. m Ozhetu ǀ sa vola te velike lubesni, katero je imel prutu ſvoj lubi daj. ed. ž Proſerpini Nebu je bil sapustu ǀ neſmeio priti k' ſvoimu Ozhetu Nebeskimu, inu k' ſvoi lubi daj. ed. ž Matteri Mary Divizi ǀ timu lubimu daj. ed. s sdravy shkodi ǀ ta lubi tož. ed. m dol. myr s'taistim ſo sheleli ſturiti ǀ vſak lubi tož. ed. m dol. dan je pijan ǀ te gori vſamem sa mojga lubiga tož. ed. m ži. priatela ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ Sa to lubo tož. ed. ž Dalilo je salubleni ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ Najde tu lubu tož. ed. s sdrauje ǀ jeſt sa salu boym ty moje lubu tož. ed. s meſtu ǀ vſaKu lubu tož. ed. s letu taisti Aydij dvajſeti taushent otrozhizhu ſo vmurilij ǀ neſramnu shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo or. ed. ž Dalido ǀ ty lubi im. mn. m Svetniki Boshy naſs vuzhio G. Boga hualit ǀ Ah moy lubi im. mn. m otrozi ǀ Ah moji luby im. mn. m otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ nikar taku, nikar taku lube im. mn. ž moje duſhize ǀ je vidil to veliko proceſſio teh lubih rod. mn. Svetnikou ǀ proshne Marie Divize, inu drusih lubyh rod. mn. Svetnikou ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH LUBEH rod. mn. SVETNIKOU ǀ govorij k' ſvojm lubem daj. mn. ſtarishim, inu shlahti ǀ zhe my premiſlimo te lube tož. mn. m ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ Ieſt yszhem moje lube tož. mn. m bratie ǀ s' temi lubimi or. mn. ſvetniki ſe veſſeliti primer.> Vener bi she G. Bogu lubishi im. ed. m mogal ratat ǀ Vprashajmo S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj? nam bo odgovuril, de bres vſe glihe je lepshi, inu lubishi im. ed. ž, kakor Helena ǀ ti nezh lubishiga rod. ed. s nemoresh meni shenkat presež.> pertezhe niegova ner lubishi im. ed. ž Hzhy ǀ ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy im. ed. ž, inu nar vſmilenishy Goſpa ǀ v' mei uſemi molytvami leta je ta ner lublishi im. ed. ž ǀ kakor de bi tu nar lubishi im. ed. s Detèce bil ǀ tankaj kir je tuoje tu nar lubishi im. ed. s, kir je tuoj shaz ǀ kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga tož. ed. m ži., inu svèsteshiga priatelna ǀ imamo tu ner lubishi tož. ed. s taiſtom dati ǀ moj ty ner blishnishi, inu lubishi im. mn. m ſò mene sapuſtili ǀ cilu te ner lubishi im. mn. ž priatelze ſo jo sapuſtile ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim daj. mn. Iogrom ǀ ta kushni je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi tož. mn. m ǀ in Appoline je goſtil te ner lubshi tož. mn. m priatele ljubi m ljubi, ljubček: je tekla k' uratam kir nje lubi im. ed., inu hudjzh ſo jo zhakali ǀ rata shroka, luby im. ed. jo sapuſty ǀ Vna Dekelza ſe puſti ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit, volo ſvoiga lubiga rod. ed. ſturj, rata shroka ǀ kulikain terpj una salublena shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu daj. ed. mogla dopasti ǀ Iest pak grem de bi mojga lubiga tož. ed. mogla vidit ljuba ž ljuba, ljubica: pishe Ovidius od eniga salubleniga mladenizha, kateriga nej hotela imèti njega luba im. ed. sakaj je bil padu, inu krulav postal ǀ ta Gospud, inu njegova luba im. ed. ſe tudi preſttrashio ǀ Hercules sa vola ſvoje lube rod. ed. je bil ſvoje oroshje prozh djal ǀ ſvoj lubi daj. ed. bi ſemein kupil ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi mest. ed. nebil … jo s' ſabo pelè ǀ eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo or. ed. noter poloshit ǀ un mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit, debi vſhiual ſvojo lubo or. ed. ǀ Ieſt sapuſtit moje lube tož. mn.? Iest ſe sdershati od lushtu tiga meſſa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ljubezniv -a prid. 1. ljub, ljubljen: nej ſi vezh lubesniu im. ed. m, ampak ſapushen ǀ leta je muj lubeſnivi im. ed. m dol. ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ nash lubesnivi im. ed. m dol. Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil ǀ O Lubesnivu im. ed. s, inu zartanu Deite ǀ Dusha tvojga lubesniviga rod. ed. m brata ǀ verniſe k' meni lubesnivimu daj. ed. m Ozhetu ǀ niker nebomo ta lubeſnivi tož. ed. m dol. myr neshli ǀ de bi s' veſſeljom, inu s' pravo andohtio shly obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ ta kateri hozhe tu lubesnivu tož. ed. s ime doſezhi ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ Maria Diuiza shelij, de bi nie lubesniu tož. ed. s detetce ieſushika gledali, zhaſtili, inu lubili ǀ nej danaſs Maria Diviza nam kashe ſvoje lubeſniu tož. ed. s detetce Ieſushika ǀ per tvojm lubesnivim mest. ed. s ſerzi ǀ lubesnivi im. mn. m Corinthery ſe ſo h' pokuri perpraulali ǀ Lubesnivi im. mn. m moj Jogry, vy vidite mojo veliko britkoſt ǀ Ah lubesniui im. mn. m Poshlushavizi ǀ Ah lubesnivy im. mn. m Nem. Nem. ǀ Jeſt Tebi perporozhim te lubesnive tož. mn. m moje poshlushavize 2. ljubezniv: nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu im. ed. m ǀ lubenſniu im. ed. m, kakor Pompeius Rimſki Ceſſar ǀ ena lubesniua im. ed. ž mati imà navada opominat ǀ G. Bug pak kakor nasha lubesniva im. ed. ž Matti, hozhe celiga zhloveka imeti ǀ Kadar Eſter shlishi takorshno lubesnivo tož. ed. ž oblubo ǀ s' enem lubesnivim or. ed. m pogledam ǀ lete lubeſnive im. mn. ž beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy lubesnivimy or. mn. beſsedamy primer.> Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi, inu lubesnivishi rod. ed. ž, shlishi govorit od letiga Generala

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ljubiti [ljubīti ljúbim] nedovršni glagol

ljubiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ljubiti se [ljubīti se ljúbi se] nedovršni glagol

izraža pripravljenost koga za kako dejanje; ljubiti se; hoteti

PRIMERJAJ: poljubiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

ljubo sam., F6, addicere, odlozhiti, salubi[!] iméti, ſebi perſoditi; addictus, -a, -um, perlublen, kir eniga ẛa lubu ima, inu dobru hozhe; amo, -are, lubiti, ẛa lubu iméti; diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa lubu iméti; orbus, -a, -um, ſléiherni, kateri ob kai lubiga pride; plebicula, -ae, kateri tá gmain folk ṡa lubu ima

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lòm 1., lǫ́ma, m. 1) das Brechen; lom kovanih kopij, Levst. (Zb. sp.); — die Brechung (phys.), Cig. (T.); l. svetlobe, Žnid., Sen. (Fiz.); — 2) der Bruch, Mur., Cig., Jan., (mech., min.) Cig. (T.); der Baumbruch, der Windriss, Cig., Svet. (Rok.); vršični l., der Wipfelbruch, V.-Cig.; — der Steinbruch, Cig., ZgD., Levst. (Rok.); očeta jima je v velikem lomu pri morju kamenje posulo, Erj. (Izb. sp.); — 3) wildes Treiben, Lärm: to je bil lom! Svet. (Rok.); Zagazi se v lom, Vod. (Pes.); na sejmu je bil velik lom, Z.; vsi so se lepo brez loma sešli, Burg.; — lom imeti s kom, mit jemandem seine Plage haben, Z.; — 4) = goščava, Vrtov.-C.; prim. lomljak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

lonati [lọ̑nati lọ̑nam] nedovršni glagol

plačati, plačevati, nagraditi, nagrajevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.

Longinus -na m osebno lastno ime Longin: kadar Longinus im. ed. to S. deſno ſtran mu je prebodil ǀ Chriſtus … kadar tiga slepiga Longina tož. ed. je bil resfetil na dushi ǀ je eniga drugiga s'imenom Longina tož. ed. imejti shelela 1. Longín, po nesvetopisemski legendi vojščak, ki je Kristusu po smrti prebodel srce. 2. Longín, mož, ki ga je želela imeti langobardska kraljica Rozimunda.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 5. 2024.