Fran

Poljščina

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 167 slovarskih iztočnic. Nastal je ob uslovarjanju ponazarjalnih zgledov iz predloga pravil Pravopisa 8.0 za prevzemanje iz poljščine, ki prinaša napotke za (zlasti govorno, redkeje pa tudi pisno) prilagajanje poljskih imen (in nekaterih občnih besed, npr. poloneza, šlahta, sejm/sejem) v slovenščini.

Glede na vrsto lastnega imena so v slovar v prirastku za leto 2023 vključene naslednje vrste lastnih imen:

(1) osebna imena (Andrzej, Łukasz, Miłosz; Elżbieta, Zofia);
(2) priimki (Grzesiuk, Kościuszko, Pudzianowski, Świderkówna);
(3) imena krajev (Ćmielów, Gorzów Wielkopolski, Przemyśl, Zamość);
(4) nekrajevna imena (Kazimierz, Nowa Huta; Noteć, Varta).

Novosti:

Pravila za prevzemanje iz poljščine so prilagojena splošnim pravilom za prevzemanje v Pravopisu 8.0, ki se od dosedanjih pravil v SP 2001 ne razlikujejo. Ponovno je poudarjeno

• dosledno ohranjanje ločevalnih (diakritičnih) znamenj, značilnih za poljsko latinico (npr. Białka, Czeladź, Dąbrowski, Kępy, Mrożek);
• prevzemanje črke e v končajih -ec in -ek kot polglasnika, kar vpliva na njegovo opuščanje pri pregibanju (neobstojni polglasnik), npr. Wąsek, rod. Wąska; Zgorzelec, rod. Zgorzelca.

Glede na SP 2001 so novosti naslednje:

• dopuščanje dvojnega pregibanja v tipu, npr. Marek, rod. Marka in Mareka, ki izhaja iz pregleda rabe (pesmi Mareka Hamšika) in ima morda vzrok v ohranjanju povezave z imenovalniško obliko;
• prvič so kodificirana imena s končajem -iec (-[jec]), v katerem se e zaradi predhodnega drsniškega glasu ne prevzema kot polglasnik in zato ne izpada, npr. Kamieniec, rod. Kamienieca; Sosnowiec, rod. Sosnowieca;
• samoglasnik o v končaju -ol je bil tradicionalni razumljen kot neobstojni (Pavol, Karol), v sodobni rabi se ta sklanjatvena možnost opušča, zato ime ePravopis v takih primerih uslovarjeno dvojnico, npr. Karol [károl], rod. Karla [kárla] in Karola [károla].

Novosti glede na SP 2001 se pojavljajo tudi pri uslovarjanju in oblikoslovnem opisu novih imen, ki se v slovenščini pojavljajo redko, saj so bili v SP 2001 vključeni npr. priimki znanih oseb (Czartoryski, Gombrowicz, Gomułka), od zemljepisnih imen pa večinoma eksonimi, tj. slovenska imena za zemljepisne danosti na poljskem ozemlju (Lodž, Katovice, Mazurija, Poljska, Poznanj), in nekateri endonimi (Białystok, Gdynia, Szczecin). Uslovarjanje manj znanih imen prinaša zlasti odgovore na vprašanja:

• kako prevzemati mehke glasove, pri katerih se tudi v slovenščini izkazuje mehčanost, npr. Toruń [tórun’], rod. Toruńa [tórunja];
• kako oblikoslovno umestiti (večbesedna) imena na končni -e, kjer je tudi v slovenščini več oblikoslovnih možnosti (ženski spol množine ali srednji spol ednine), npr. Gliwice, rod. Gliwic; Źrebce, rod. Źrebc;
• kako pregibati imena (pogosto s pridevniškim značajem), ki imajo izglasje zapisano s črko, ki ni del slovenske abecede, npr. Wolny [vólni], rod. Wolnega [vólnega].

Izpostavljeno je razlikovanje v zapisu in tvorbi ženskih oblik priimkov iz moških (Dąbrowski m, Dąbrowska ž); obliki sta povezani z vodilko »primerjaj« (= prim.).

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 1078.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Poljščina (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Andrzej
Beloveška pušča
Beloveški gozd
Białka
Bielsko-Biała
Bródka
Brodziński
Brudzew
Bydgoszcz
Cehovska dvorana
Cezary
Chorzów
Cieszkowski
Cieszyn
Cieśla
Czeladź
Čenstohova
Čenstohovska Marija
Ćmielów
Dąbrowska
Dąbrowski
Dębski
Drożdżowski
Dziedzic
Dźwirzyno
Elżbieta
Gazeta Wyborcza
Gdansk
Gdanski zaliv
Gliwice
Gliwiški prekop
Gniezno
Górski
Gorzów Wielkopolski
Grzesiuk
Hmeljnicki
Hula
Inowrocław
Jaruzelski
Kaczyński
Kamieniec
Kamienna Góra
Kamiński
Karol
Karpati
Kawalec
Kazimierz
Kępy
Konopnicka
Kopernik
Koszalin
Kościuszko
Koźminek
Krakov
Krakovska Marija – Krakovska Madona
Krakovski kongres
Krakovski sporazum
Krakus
Krkonoši
Kubacki
Kujavija
Kuśniewicz
Łobez
Lodž
Łomża
Lubań
Lublin
Lublinska unija
Lublinski trikotnik
Lublinsko višavje
Łukasz
Lužiška Nisa
Maciej
Maćkowiak
Majewski
Małysz
Marcin
Marek
Maria
Mazurija
mazurka
Mazurska jezera
Michał
Mickiewicz
Miłosz
Mościcki
Mrożek
Murańka
Narodni park Beloveška pušča
Niżnik
Noteć
Nowa Huta
Nowy Korczyn
Olsztyn
Opatovski rudniki kremena
Oświęcim – Ošvienčim
Paweł
Piotr
Pjast
Płock
poloneza
Poznanj
Przemyśl
Pudzianowski
Raciąż
Różewicz
Rzeszów
Sandomierz
sejm in sejem
Serafinowicz
Sienkiewicz
Sikorski
Sławomir
Słowacki
Solidarnost
Sosnowiec
Stari Zamość
Stękała
Stoch
Svetokriške gore
Szczebrzeszyn
Szczecin
Szydło
Szymborska
šlahta
Świderkówna
Tarnów
Tomasz
Toruń
Tusk
Tyniec
Varšava
Varšavska jesen
Varšavski pakt – Varšavska zveza
Varšavski sporazum
Varta
Vavelska stolnica
Visla
Vroclav
Wałęsa
Wąsek
Wawel
Wojciech
Wojtyła
Wolny
Wróblewski
Wschowa
Wyszyński
Żagań
Zamość
Zapędzki
Zdzisław
Żeromski
Zgorzelec
Zielona Góra
Ziemski
zlot
Zniszczoł
Zofia
Żoliborz
Żyła
Źlinice
Źrebce
Źródła