Fran

Estonščina

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 74 lastnoimenskih iztočnic iz estonskega jezika in je nastal ob uslovarjanju zgledov iz poglavja o prevzemanju iz estonščine v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0. Izbrana so imena, s katerimi so ponazorjena načela, ki jih upoštevamo, kadar v slovenski knjižni jezik prevzemamo besede in besedne zveze iz estonščine, in sicer prilagoditve pisave, prilagoditve glasov in naglasa ter prilagoditve slovničnih kategorij.

Glede na vrsto lastnega imena so v slovar vključene naslednje vrste lastnih imen:

(1) osebna imena (Aivar, Valdur, Välka);
(2) priimki (Aun, Kostabi, Pääbo, Rüütel);
(3) zemljepisna imena
a. imena krajev (Jõgeva, Maardu, Sillamäe, Talin);
b. nekrajevna imena, npr. jezera (Čudsko jezero, Ülemiste), mestni deli (Nõmme), otoki (Hiiumaa, Vormsi), mostovi (Most prijateljstva), narodni parki (Narodni park Soomaa) in druge zemljepisne danosti (Toompea, Narva);
(4) stvarna imena (Estonska nacionalna knjižnica).

Novosti:

Pravila za prevzemanje iz estonščine so prilagojena splošnim pravilom za prevzemanje v Pravopisu 8.0. V primerjavi s SP 2001 (§ 1085) so precej razširjena in dopolnjena. Poudarjeno je ohranjanje ločevalnih (diakritičnih) znamenj, ki so značilna za estonsko latinico (npr. Jõhvi, Kärdla, Mäe, Mõisaküla, Õim ...). Podomačitev izgovora estonskih imen izhaja iz iskanja najbližjega glasovnega ustreznika v slovenščini. V SP 2001 so veljala pravila podomačitve v rusko cirilico, npr. estonska glasova, zapisana kot ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, sta podomačena kot [e] in [i], po SP 2001 pa v [jo] in [ju]. Ohranjen je tudi široki izgovor [ê] za zapisani ⟨ä⟩, kadar je ta naglašen.

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v estonščini: Saaremaa, Hiiumaa, Nõmme. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora. Za redke zemljepisne danosti na območju Estonije se je uveljavilo slovensko ime oz. eksonim, npr. Talin (est. Tallinn). Raba nekaterih eksonimov je v slovenščini obvezna oz. priporočljiva, npr. Estonija (est. Eesti). Imeni obmejnih jezer z Rusijo sta v slovenščino prevzeti prek ruščine: Čudsko jezero (est. Peipsi (järv)) in Pskovsko jezero (est. Pihkva (järv)). Prevajamo redka zemljepisna imena, npr. Most prijateljstva (est. Sõpruse sild), Narodni park Lahemaa (est. Lahemaa rahvuspark), enako velja tudi za stvarna imena, npr. Estonska narodna knjižnica (est. Eesti Rahvusraamatukogu). V ePravopisu je pri eksonimih ter prevedenih zemljepisnih in stvarnih imenih dodan podatek o izvornem imenu. Pisno podomačenih poimenovanj iz estonščine nimamo.

Novosti glede na SP 2001 se pojavljajo predvsem pri uslovarjanju in oblikoslovnem opisu imen, ki so prvič kodificirana in se v slovenščini pojavljajo redko. V SP 2001 estonska lastna imena niso bila vključena, izjema so trije eksonimi za ime države (Estonija, Estonska, Estonsko) in krajevno ime (Tartu).

Uslovarjanje estonskih imen prinaša podatke o:

• prevzemanju glasov, ki jih slovenščina ne pozna, npr. estonščina fonemsko ločuje tri stopnje kolikosti samoglasnikov – kratke, dolge in zelo dolge. Zelo dolgi samoglasniki so označeni s podvojenim zapisom črk, pri prevzemanju v slovenščino pa zelo dolgih samoglasnikov v izgovoru ne upoštevamo, npr. Saaremaa [sárema], Suursoo [súrso], Jaan Toomik [ján tómik];
• oblikoslovnem umeščanju imen, npr.
  • pri uvrščanju v sklanjatve upoštevamo končaj imena, saj estonščina nima slovničnega spola (besede, ki se končajo na -a in ne označujejo moške osebe, v slovenščini uvrščamo v 1. žensko sklanjatev Narva ž |kraj/reka/zaliv v Estoniji|, rod. Narve);
  • samostalniki, ki se v estonščini končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko (npr. Soomaa, Suursoo), se uvrščajo v slovenske sklanjatve glede na naravni spol ali glede na končni glas. Od rodilnika dalje imajo ustrezne slovenske končnice, npr. Soomaa ž, rod. Soomme.

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 1085.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Estonščina (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Aivar
Aun
Čudsko jezero – Peipsi
Elva
Enno
Estonija
Estonska nacionalna knjižnica
Hiiumaa
Jaan
Jõgeva
Jõhvi
Kaljulaid
Kalle
Kärdla
Kehra
Keila
Koidula
Kostabi
Kross
Kunda
Kuressaare
Lennart
Lepik
Liiv
Lipp
Luik
Maardu
Mäe
Männik
Mesikäpp
Mõisaküla
Most prijateljstva
Mutt
Müürsepp
Narodni park Lahemaa
Narodni park Soomaa
Narva
Niit
Nõmme
Õim
Öpik
Otepää
Õun
Pääbo
Pärnu
Pärt
Patarei
Pskovsko jezero
Püssi
Rakvere
Räpina
Raud
Rõuge
Rüütel
Saaremaa
Sillamäe
Sööt
Suursoo
Talin
Tartu
Tõniste
Toomik
Toompea
Türi
Ülemiste
Uukkivi
Uuspõld
Valdur
Valga
Välko
Villu
Vormsi
Võru