Fran

Finščina

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 57 lastnoimenskih iztočnic iz finskega jezika in je nastal ob uslovarjanju zgledov iz poglavja o prevzemanju iz finščine v pravopisnih pravilih Pravopis 8.0. Izbrana so imena, s katerimi so ponazorjena načela, ki jih upoštevamo, kadar v slovenski knjižni jezik prevzemamo besede in besedne zveze iz finščine, in sicer prilagoditve pisave, prilagoditve glasov in naglasa ter prilagoditve slovničnih kategorij.

Glede na vrsto lastnega imena so v slovar v prirastku za leto 2023 vključene naslednje vrste lastnih imen:

(1) osebna imena (Hannu, Jukka, Kyösti);
(2) priimki (Ahtisaari, Kaurismäki, Möttölä, Ruohonen);
(3) zemljepisna imena
• imena krajev (Ähtäri, Espoo, Jyväskylä, Helsinki);
• nekrajevna imena, npr. jezera (Ähtäri, Inari, Pyhäjärvi), otoki (Hailuoto, Inari) in druge zemljepisne danosti (Finski zaliv);
(4) stvarna imena (Kalevala).

Novosti:

Pravila za prevzemanje iz finščine so prilagojena splošnim pravilom za prevzemanje v Pravopisu 8.0. V primerjavi s SP 2001 (§ 1084) so pravila razširjena in dopolnjena. Poudarjeno je ohranjanje dveh ločevalnih (diakritičnih) znamenj, ki sta značilni za finsko latinico (npr. Åland, Äyräpää, Häkkinen ...).

Podomačitev izgovora finskih imen izhaja iz iskanja najbližjega glasovnega ustreznika v slovenščini. V finski pisavi praviloma vsaki črki ustreza svoj glas in hkrati vsakemu glasu ustreza ista črka. Sprememba glede na SP 2001 je ohranjanje širokega izgovora finskega glasu [æ] (zapisanega z ⟨ä⟩) kot slovenskega (naglašenega) širokega [ê], npr. Häkkinen [hêkinen], Pyhäjärvi [píhejervi]. V naglašenem položaju je ohranjena razlika med finskima glasovoma, zapisanima z ⟨ä⟩ in ⟨e⟩, kot [ê] in [é], medtem ko sta taka nenaglašena glasova v slovenščini vedno izgovorjena kot navadni, sredinski [e].

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v finščini: Sillanpää, Möttölä, Saimaa. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora. Za redke zemljepisne danosti na območju Finske se je uveljavilo slovensko ime oz. eksonim: Inari |jezero| (fin. Inarijärvi). Raba nekaterih eksonimov je v slovenščini obvezna oz. priporočljiva, npr. Finska (fin. Suomi). V ePravopisu je pri eksonimih dodan podatek o izvornem imenu. Občna poimenovanja iz finščine so v slovenščini redka, običajno so pisno podomačena, npr. savna (fin. sauna).

Novosti glede na SP 2001 se pojavljajo predvsem pri uslovarjanju in oblikoslovnem opisu imen, ki so prvič kodificirana in se v slovenščini pojavljajo redko.

Uslovarjanje finskih imen prinaša podatke:

• o prevzemanju glasov, ki jih slovenščina ne pozna, npr. finščina dolžino samoglasnikov označuje s podvojenim zapisom črke, pri prevzemanju v slovenščino pa te dolžine ne upoštevamo (npr. Ahtisaari [áhtisari], Hämeenlinna [hêmenlína], Matti [máti], Jukka [júka]); naglašeni samoglasnik, zapisan z ⟨ä⟩, se izgovarja kot zelo širok (nizki) [æ] in ga v slovenščino prevzemamo kot široki [ê], npr. Mäkäräinen [mêkerejnen] (fin. [mækæræjnen]);
• o oblikoslovnem umeščanju imen, npr.
  • pri uvrščanju v sklanjatve upoštevamo končaj imena, saj finščina nima slovničnega spola (besede, ki se končajo na -a in ne označujejo moške osebe, v slovenščini uvrščamo v 1. žensko sklanjatev Lapua ž |kraj na Finskem|, rod. Lapue; Kalevala ž |finski narodni ep|, rod. Kalevale);
  • samostalniki, ki se v finščini končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko, se uvrščajo v slovenske sklanjatve glede na naravni spol ali glede na končni glas (npr. (npr. Saimaa ž, rod. Saime; Espoo m, rod. Espa);
  • pri samostalnikih, ki se končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko ⟨ä⟩, ali na končna govorjena i ali u, se osnova podaljšuje z j (npr. Sillanpää, rod. Sillanpääja; Ahtisaari, rod. Ahtisaari).

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 1084.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Finščina (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Aalto
Agricola
Ähtäri
Ahtisaari
Ålandski otoki – Åland
Ålandsko otočje – Åland
Äyräpää
Espoo
Finska – Finsko
Finski zaliv
Hailuoto
Häkkinen
Hannu
Häyry
Helsinki
Huittinen
Inari
Järvenpää
Joensuu
Jukka
Jyväskylä
Kalevala
Kalle
Kaurismäki
Keuruu
Kuopio
Kyösti
Lappeenranta
Lapua
Lehtinen
Leino
Mäkäräinen
Matti
Mika
Möttölä
Niemi
Nokia
Nykänen
Oulu
Paasilinna
Päätalo
Poutiainen
Pyhäjärvi
Rötkö
Ruohonen
Saimaa
Sillanpää
Tampere
Tapio
Tapiovaara
Turku
Varkaus
Waltari
Wirkkala
Ylivieska
Ylöjärvi